Tiskane izdaje
Stoenajst občin ima manj kot pet tisoč prebivalcev, 26 občin celo manj kot dva tisoč. Poskusi, da bi razbohoteno lokalno samoupravo omejili, so se izjalovili. Male občine se otepajo z razvojnimi težavami, a med njimi so tudi biseri, ki poslujejo kot malo perspektivno družinsko podjetje.
Ob osamosvojitvi leta 1991 je bila Slovenija razdeljena na 60 občin. V dvajsetih letih je v petih širitvah pridobila 152 občin. Najbolj množičen v nastajanju novih občin je bil prvi val v 90. letih, ki je prinesel 87 novih občin, večino z manj kot 5000 občani. V naslednjem desetletju je sledilo 46 novink, referendumska vala leta 2006 sta jih prinesla 17, zadnji dve, Mirna in Ankaran, sta nastali leta 2011. Ustavno sodišče je že konec 90. let ugotavljalo, da tretjina novih občin ne dosega zakonsko določene spodnje meje števila prebivalcev - pet tisoč. Zdaj je takih 52 odstotkov občin. Najmanjši in najmanj razviti Hodoš ima le 340 ljudi.
Paleta majhnih je pisana: mednje spada Trzin, ki je po kazalnikih razvitosti - bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, podlaga za dohodnino na prebivalca in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva - trikrat razvitejši od peterice najmanj razvitih. A tudi med majhnimi marsikatera občina po razvitosti prekaša mestne. Bloke, občina, ki nima evra kredita, je s svojimi dobrimi 1600 prebivalci bolj razvita kot Ptuj in se približuje celo Mariboru. Slovensko povprečje po razvitosti presega slaba tretjina ali 35 majhnih občin od Benedikta, Loške doline, Mežice in Mirne Peči, do Moravč, Prebolda, Mozirja, Radeč, Rogatca, Straže, Štor do Odrancev, ki po razvitosti presegajo »mestni« Slovenj Gradec.
Nezakreditirane Bloke
Od nastanka leta 1999 so v Blokah poleg šolske, zdravstvene, bančne, poštne in druge infrastrukture obnovili in asfaltirali 65 kilometrov cest; v svet je po asfaltu mogoče iz vseh 45 naselij. Zgradili so od 25 do 30 kilometrov vodovodov; vsi prebivalci dostopajo do javnega vodovoda. Zgradili so tri kanalizacijske sisteme s čistilnimi napravami, ko bo pripravljen še zadnji projekt, bodo vsa naselja z najmanj 50 prebivalci imela urejeno kanalizacijo, kar je tudi zakonska obveznost občin. »Če ne bi bili samostojna občina, bi bili v svoji odmaknjenosti pozabljeni od večjih centrov in razvoja. Seveda ni dovolj le imeti občino; pogoj je, pravilno jo upravljati, podobno kot v podjetju. Nimamo kredita, očitno dobro gospodarimo. Sami, s svojim režijskim obratom, obvladujemo stroške, storitve pa so boljše in precej cenejše,« pravi Jože Doles, prvi in edini župan občine Bloke.
Šentrupert samostojen
Šentrupert je med najmlajšimi občinami. Od Trebnjega se je odcepil pred osmimi leti. Župan Rupert Gole je ogorčen nasprotnik poskusov ukinjanja oziroma združevanja majhnih občin: »Občine izvedejo 70 odstotkov vseh naložb in pridobijo večino nepovratnih evropskih sredstev. Naj pogledajo, katere občine ne morejo živeti, in ukrepajo mehko, ne pa, da je edino merilo 5000 prebivalcev.« Šentrupert je v šestih letih v lokalno okolje pripeljal več kot pet milijonov nepovratnih evrov, upoštevajoč vojašnico na Puščavi celo 7,8 milijona evrov. Letni strošek občinske uprave je 250.000 evrov. V treh letih bodo začeli naložbe v vrednosti 13 milijonov evrov, od katerih bo država dobila 2,5 milijona evrov DDV.
Žetale blizu ljudem in uspehu
»Ljubljana ne razume, da smo se na podeželju, in tod je največ malih občin, zelo trudili izboljšati standard. Tam so ljudje imeli vrtce, očiščene in dobre ceste, voda je nenehno tekla, šole so bile urejene in zdelo se jim je, kot da je to dano od boga. Marsikje tega ni bilo, danes pa je. Majhne občine, ki so bliže ljudem, so zelo veliko naredile,« je prepričan župan Anton Butolen.
Štiri ptujske občine od šestnajstih imajo manj kot dva tisoč prebivalcev, a s skupno občinsko upravo projekte pripravljajo enako uspešno kot večje, denar zanje pridobivajo enako uspešno. Razmeroma majhni občinski proračuni veliko dajejo za investicije. »Smešno je govoriti o zadolženosti občana za nekaj stotakov, če je kot državljan zadolžen za dvakrat ali trikrat več tisočakov,« pravi Butolen.
A med majhnimi občinami je mogoče najti tudi rekorderke po zadolženosti: vsak od dobrih 2000 prebivalcev Gornjih Petrovcev je bil na zadnji december 2013 zadolžen za 1740 evrov, kar je 2,3-krat več od prebivalca prestolnice. Skupni dolg Gornjih Petrovcev znaša 3,8 milijona evrov, Ljubljane 204 milijone evrov.
