Tiskane izdaje
Žbogar je torej pri razumevanju omenjenega člena zakona pritrdil predsedniku države Danilu Türku, ki ni podpisal imenovanja Andreja Benedejčiča in Primoža Šelige za veleposlanika v Kijevu oziroma Teheranu, ker sta se pravkar vrnila z veleposlaniških mest v Moskvi oziroma Kijevu. S tem pa je minister očitno tudi napovedal, da se bo (vsaj dokler ne bo spremenjena zakonodaja) spremenila praksa na ministrstvu: doslej so namreč diplomati lahko odšli z enega na drugo mesto v tujini brez dveletnega dela v notranji službi oziroma je bila omejitev za vrnitev v domovino osemletno delo v zunanji službi. Takšna praksa je veljala celo še po nastopu mandata ministra Samuela Žbogarja (čeprav je res, da je bila pod imenovanja podpisana še Janševa vlada oziroma nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel), kar je v diplomatskih vrstah sprožilo odločna opozorila na to, da zakon ne velja za vse diplomate enako.
Razumevanje zakona, po katerem mora biti diplomat po štiriletnem mandatu pred ponovnim odhodom v tujino dve leti v notranji službi, odločno podpira sindikat slovenskih diplomatov. Tako je predsednik sindikata Matjaž Kovačič septembra letos nekdanjemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu poslal pismo, v katerem ga je med drugim opozoril na sistematično kršitev tega člena na ministrstvu. Po njegovih navedbah pošiljanje diplomatov v tujino brez dveletnega dela v notranji službi ni le kršitev zakona, ampak taka praksa ruši tudi temeljni zakonodajalčev namen o kroženju diplomatov med notranjo in zunanjo službo, ki naj ohranja neposredni stik diplomatov v zunanji službi z razmerami v domovini, diplomatom v notranji službi pa omogoča pridobivanje potrebnih diplomatskih izkušenj z delom v tujini. Žbogarjeva odločitev, da bo do nadaljnjega treba po štiriletnem mandatu v tujini pred ponovnim odhodom v zunanjo službo preživeti dve leti doma, je pri mnogih diplomatih, ki so se v preteklih mesecih vrnili iz tujine, zbudila precej nezadovoljstva.
Kot napovedujejo, se bodo kljub novemu stališču ministra (še pred dobrimi štirinajstimi dnevi se je namreč ministrstvo sklicevalo na mnenje vladne službe za zakonodajo, da dveletna obveznost služenja v notranji službi nastopi šele po osemletni zunanji službi) na razpise prijavili. Pri tem se sklicujejo na nejasno zakonodajo, na dosedanjo prakso na ministrstvu pa tudi na to, da sta prejšnja predsednika države podpisala imenovanja nekaterih veleposlanikov, ki so se ravno vrnili iz zunanje službe (omenjajo Romana Kirna, Iva Vajgla in Ernesta Petriča). »Gre za obračun znotraj ministrstva,« je celo slišati med nezadovoljnimi diplomati.
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Bojan Bugarič pa je prepričan, da je omenjeni člen zelo jasen: zakon dopušča zgolj podaljšanje mandata v zunanji službi in še to le v primeru dokončanja šolanja otrok, imenovanje na novo diplomatsko mesto brez dveletnega službovanja v notranji službi pa ni mogoče.
Iz torkove izdaje Dela
