Tiskane izdaje
Projekt hidroelektrarn na srednji Savi (HE) se je z vladnim sklepom o umestitivi prvih treh objektov v prostor, HE Suhadol, Trbovlje in Renke, vrednih 400 milijonov, pomaknil korak naprej. Neodvisno od njega nastaja državni prostorski načrt (DPN) za več kot sto milijonov evrov vredno prometnico G2 Hrastnik-Zidani Most, brez katere dostop do gradbišč HE ne bo mogoč. A brez zapletov ne gre ne pri energetski ne pri prometni infrastrukturi.
HE na srednji Savi, od Ježice do Suhadola, bodo v prostor umeščene z dvema DPN: prvi se nanaša na prve tri v nizu desetih HE, drugi na litijski in ljubljanski odsek. Vlada je pristojnim ministrstvom včeraj naložila, da gradiva za pripravo DPN obravnavajo prednostno in takoj aktivno poiščejo optimalne rešitve.
Če sodimo po tem, da je umestitev HE v prostor z dnevnega reda vladne seje enkrat že izpadla zaradi nedodelane finančne konstrukcije, naloga ne bo lahka. Ministrstvo za finance (MF) je prejšnji teden zavrnilo gradivo, ki so ga pripravili na ministrstvu za infrastrukturo (MZIP). Iz zadnje verzije so izpadle ureditve na lokalni ravni, ki naj bi jih financirali proračuni občin (4 milijone) in družb ob srednji Savi (20 milijonov), med njimi so tudi večmilijonski razvojni projekti v izvedbi Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH). Te bi zaman iskali v srednjeročnem programu zapiranja RTH, ki velja za edini merodajni dokument financiranja investicij. Manever MZIP s prenapihnjenim balonom ni uspel.
Po »spornem« gradivu MZIP bi izdelava strokovnih podlag za odseka srednjesavske verige stala šest milijonov evrov. Kje je vir za 4,5 milijona podlag, ni jasno, so mu ugovarjali na MF.
Za zagotavljanje poplavne varnosti na ogroženih območjih prvih treh HE bi potrebovali 50 milijonov, na litijskem in ljubljanskem odseku petkrat toliko. Na MF so številke glede na sedanje prilive iz vodnega sklada - letno jih je okrog 42 milijonov - ocenili kot zaskrbljujoče. Najmanj nenavaden pa je vir, iz katerega bi MZIP črpal denar za nadgradnjo železniške proge na območju srednje Save: iz intervencijskih ukrepov 2014-2015.
Mnenja se krešejo tudi okrog investicije v G2. Za vlado je 117 milijonov evrov, na kolikor so ocenili osemkilometrsko prometnico G2, preveč. Hrastniški župan Miran Jerič, ki se zaveda, da bo cesta s tremi izvennivojskimi križanji z železnico in štirimi mostovi zahtevna investicija, državi ponuja »recept«: »Evropo moramo prepričati, da je G2 za Zasavje razvojnega pomena in doseči, da financira železniško infrastrukturo v sklopu tega projekta v naslednji finančni perspektivi. Tudi protipoplavne ukrepe lahko izločimo iz projekta G2.« Jerič je prepričan, da je mogoče investicijo v G2 »očistiti« tako, da bi državo stala sprejemljivih 80 milijonov.
Projektno dokumentacijo za G2 bodo dokončali predvidoma do leta 2016, istega leta naj bi stekla gradnja, cesto pa bi dokončali leta 2018, ko je predviden začetek gradnje HE Suhadol. Prve tri HE bi dokončali do leta 2023, vso verigo, vredno 1,1 milijarde, pa do 2034.
