Manj dežurnih v bolnišnici, več dežurnih na Žalah

Ljubljana – Čeprav je UKC Ljubljana osrednja terciarna zdravstvena institucija, skupek vrhunskih klinik in kliničnih oddelkov, kjer zdravijo najtežje bolnike iz vse Slovenije, nima heliporta, urgenca pa je zastarela. Kaj to pomeni za čim celovitejšo in hitrejšo skrb za bolnike?

»Pomembno je, kolikšne so razsežnosti nesreče, od tega sta odvisni tudi obvladljivost situacije in učinkovitost ukrepanja. Do tragične nesreče z balonom pred dobrim tednom dni je, kar se tiče zagotavljanja čim hitrejše pomoči ponesrečenim, prišlo v idealnem času dneva – prej, preden v UKC Ljubljana začnemo z izvajanjem rednih programov, predvsem operacij,« pravi asist. dr. Anže Kristan, vodja urgentnih travmatoloških ambulant na Travmatološki kliniki UKC Ljubljana, ki je bil glavni pri skrbi za poškodovane v nesreči balona.

Tako so zaradi najave množične nesreče v UKC lahko nemudoma prekinili vse načrtovane aktivnosti, obvestili inštitut za rentgenologijo, da tudi ta ni začel izvajati rednega programa, izpraznili operacijske dvorane, manj urgentne bolnike, ki so jih sicer že pripravili za anestezijo, pa odpeljali nazaj na oddelke. Tako je bilo na voljo dovolj strokovnega kadra, anestezioloških ekip, ki so se jim pridružili tudi zdravniki internisti in kirurgi drugih specialnosti.

Travmatologi, ki so dopustovali v bližini, so sporočali, da so v nekaj urah lahko v operacijski dvorani. A to, kot pove Kristan, ni bilo potrebno. Organizirali so se na podlagi dosedanjih izkušenj, tudi dveh lanskih dogodkov, ko je avtobus na gorenjski avtocesti zapeljal s ceste. V UKC imajo en prostor za oživljanje, ki ima popolno opremo; tovrstno ukrepanje pa je potrebovalo deset ponesrečenih. Tako so ekipe, v katerih je bil vsak zdravnik odgovoren za enega samega pacienta – to je v primerih nesreč del obvezujočega protokola –, zasedle operacijske dvorane v različnih nadstropjih.

Lahko bi bili še boljši

»Ko se to dogaja, ni mesta za čustva. Morda je to težko razumeti, a v tistih trenutkih je pomembna le stroka. Takojšnje ukrepanje. Takrat ni ne slabega dneva ne rojstnega dneva in ne bolnih otrok. Si tam in delaš,« pojasnjuje zdravnik. Čas za spopadanje z izkušnjami pri reševanju življenj, uspešnem in neuspešnem, napoči pozneje. »Čez to je treba iti – kako, je odvisno tudi od rezultata zdravljenja. Razčleniti je treba vsako stvar, naj bo dobra ali slaba. Če veš, zakaj se je nekaj dobro izšlo, boš morda naslednjič tudi v manj ugodni situaciji poskušal vse čim prej speljati na pot, za katero veš, da je uspešna – namesto da v neobvladljivi situaciji izgubiš glavo.«

»V takih izjemnih situacijah, ki so zelo zahtevne, smo – to lahko rečem povsem upravičeno – resnično ena najboljših ekip na svetu,« pravi Kristan, ki meni, da bi lahko bili še boljši, če bi, denimo, imeli boljše pogoje za še hitrejše in varnejše ukrepanje. Če bi imeli novo urgenco. In heliport.

Sistemska katastrofa

Minister za zdravje Tomaž Gantar zagotavlja, da bo heliport dokončan oktobra. Do zamika je prišlo, ker je bila podkonstrukcija narejena v nasprotju s projekti, potrebne so prilagoditve in spremembe, ugotovljeno stanje pa minister ocenjuje kot »nedopustno, skoraj kriminalno zgodbo«. Kristan pove, da helikopter zdaj pristaja na Roški. »Nato je pacienta treba preložiti v reševalno vozilo in ga tako prepeljati do UKC. To je za hudo poškodovanega katastrofa, saj je zanj vsako prenašanje lahko rizično, pa tudi posledičnega časovnega zamika pri začetku zdravljenja ne velja zanemariti.«

In nova urgenca, na katero v UKC čakajo že leta? »Zdajšnja urgenca je bila zgrajena pred dobrimi tremi desetletji. Takrat je bila vrhunska. Potem so naredili načrte za novo; tudi ta bi bila vrhunska, a je še ni. Sploh si ne upam predvidevati, kdaj jo bomo dobili – vprašanje pa je, če bo takrat še zadostila aktualnim kriterijem in standardom,« opozarja dr. Anže Kristan.

Zdaj so prostori urgence v pritličju, vsa sodobna diagnostika pa je v prvem nadstropju, »kar spet zahteva transport hemodinamsko nestabilnega pacienta. To ni in ne more biti dobro. V novi urgenci bo prostor z računalniškim tomografom (CT) ob sobi za reanimacijo, saj poškodovanih ne bi smeli premikati toliko, kot jih v zdajšnjih okoliščinah,« dodaja specialist travmatologije.

Gradbeno dovoljenje za urgenco

Minister Gantar pa pojasnjuje, da je gradbeno dovoljenje za novo urgenco »že pridobljeno«. Konec leta bo objavljen razpis za izvajalca del. »Sredstva za projekt, ki smo ga omejili – kvadratura se je s prvotnih 20.000 povečala na nedopustnih 50.000 m2, vrednost pa je z začetnih 34 milijonov evrov narasla na več kot 140 milijonov, kar je povsem nerealno –, poskušamo zagotoviti iz proračuna,« dodaja minister.

Na urgenci UKC Ljubljana vsak dan pomagajo od 170 do 300 poškodovancem. Travmatologi in anesteziologi na travmatološki kliniki vsak dan opravijo vsaj eno do dve reanimaciji, včasih nobene, spet drugič pet. Kot poudarja Kristan, je to »stres, še posebej za nekoga, ki tega ni vajen. A temu se privadiš. Nujno pa potrebujemo drugačno urgenco. Takšno, ki bo omogočila, da bo kolesje urgentnega ukrepanja lahko teklo še hitreje.«