"Manj kot v sporazumu Drnovšek-Račan nam ne morejo priznati"

Koper/Portorož - Premier Janez Janša je v pogovoru, ki ga je danes objavil regionalni RTV center Koper-Capodistria, v zvezi z vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško zatrdil, da "se Slovenija arbitraže ne boji", saj "je sosednja država že podpisala nek dogovor, ki pa ga kasneje ni ratificirala", pri tem pa mislil na sporazum o meji Drnovšek-Račan iz leta 2001. Ne predstavlja pa si, "da bi kakšna arbitraža Sloveniji priznala manj," kot je zapisano v tem sporazumu.

Ponovil je, da bo Slovenija v primeru, če bi prišlo do arbitraže, zahtevala arbitražo o celotni meji oziroma o vseh spornih točka na celotni meji. Zahtevala pa bo tudi upoštevanje "odločitev, ki sta jih obe državi v zvezi s tem vprašanjem že sprejeli".

Kot je pojasnil, gre pri tem za tri pomembna dejstva. Prvo so "ustavne odločitve obeh zakonodajnih teles z dne 25. junija 1991, kjer smo priznali ne samo razmejitev, kot je takrat bila, kolikor je pač bila določena med obema republikama nekdanje Jugoslavije, ampak tudi pristojnost takratnih republiških organov, ki je bila bistveno bolj natančno določena".

Drugič gre za sporazum med vladama oziroma t. i. sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga obe strani parafirali. Tretji pomemben dejavnik pa je po besedah Janše brionska izjava o izogibanju incidentom, "v kateri sta se obe vladi, tudi hrvaška, strinjali, da se upošteva stanje na dan 25. junija 1991 in da se ne prizna enostranskih korakov, ki so bili medtem storjeni". "S to izjavo je tudi Hrvaška pristala na to, da se morebitna prednost, ki je bila pridobljena z enostranskimi potezami, enostavno, formalno ne šteje," je dodal.

Janša: Spodobilo bi se, da hrvaška vlada pripravi izdelan predlog

Na vprašanje, ali namerava Slovenija pripraviti predlog za arbitražo, pa je Janša dejal, da "bi se spodobilo", da "hrvaška vlada pripravi izdelan predlog". Na možnost arbitraže se po njegovih besedah sicer že od začetka mandata oziroma od spomladi leta 2005 pripravlja tudi njegova vlada. Janša pa kljub temu "deli mnenje evropskih politikov, ki pravijo, da bi bilo vendarle dobro, da državi poskušata rešiti dvostransko vprašanje brez tretjega".

Predsednik vlade je še izrazil dvom, da bi se stvari v zvezi z reševanjem vprašanj o meji lahko začele premikati v naslednjih mesecih, saj je Hrvaška v predvolilnem času. Zato ne vidi možnosti, da bi lahko vprašanje rešili pred predsedovanjem Slovenije EU v prvi polovici leta 2008. Ob tem pa ni izključil možnosti, da "bi se v tem času načelno dogovorili za neko obliko arbitraže ali mediacije", čeprav je v tem primeru dokončna rešitev "bistveno bolj oddaljena", kot če bi vprašanje reševali dvostransko.

Deklaracija odbora EU-Hrvaška ne omenja odnosov s Slovenijo

Skupni parlamentarni odbor EU-Hrvaška je danes ob koncu dvodnevnega zasedanja v Zagrebu sprejel zaključno deklaracijo, v kateri poudarja, da "podpira napore Hrvaške in sosednjih držav pri nadaljnjem iskanju končne rešitve za vsa odprta dvostranska vprašanja, posebej za tista o določanju meja". Iz dokumenta pa je izpuščen člen, ki je govoril o slovensko-hrvaških odnosih, je v Zagrebu pojasnil slovenski poslanec v Evropskem parlamentu in podpredsednik skupnega odbora Borut Pahor (PES/SD).

Za Slovenijo je bil namreč nesprejemljiv del, ki je govoril o urejanju meddržavne meje kot "mednarodnem pravnem vprašanju", pa tudi to, da deklaracija ni omenjala stanja od 25. junija 1991, je dejal Pahor.

Deklaracija je bila sprejeta s konsenzom vseh udeležencev in je potrdila, da je urejanje meddržavne meje dvostransko vprašanje, ki ne bi smelo obremenjevati odnosov, je na novinarski konferenci po srečanju dejal predsedujoči odboru in predsednik zunanjepolitičnega odbora hrvaškega sabora Gordan Jandroković. Pomembno je, da evropski poslanec iz Slovenije ni bil proti zaključni deklaraciji ali zadržan, je tudi poudaril.

Danes sprejeta deklaracija sicer močno podpira hrvaška prizadevanja za vstop v EU, je poudaril Jandroković. Odbor, kot je dodal, pričakuje, da bodo hrvaški državljani sodelovali na volitvah za Evropski parlament leta 2009.

Rupel: Sodelovanje poslancev EP in vlade glede Hrvaške zgledno

Sodelovanje med slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta in vlado je v tem trenutku, ko gre za slovensko-hrvaške odnose in različne pobude v evropskem okviru, zgledno, pa je danes ob robu obiska vlade v Slovenski Istri in na Krasu dejal zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je pojasnil, je bil tudi danes dopoldne v stiku s Pahorjem.

Odbor EU-Hrvaška, v katerem je Pahor podpredsednik, je danes ob koncu dvodnevnega zasedanja v Zagrebu sprejel zaključno deklaracijo, v kateri poudarja, da "podpira prizadevanja Hrvaške in sosednjih držav pri nadaljnjem iskanju končne rešitve za vsa odprta dvostranska vprašanja, posebej za tista o določanju meja", iz nje pa je bil izpuščen člen, ki je govoril o slovensko-hrvaških odnosih. Po Ruplovih besedah je bil ta del dokumenta prvotno napisan dobro, nato pa je bil "pokvarjen" in izločen.

Rupel zadovoljen, da bo Hrvaška slovenskim državljanom čim prej omogočila nakup nepremičnin

Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil zadovoljstvo nad torkovim zagotovilom hrvaškega premiera Iva Sanaderja članom skupnega odbora EU-Hrvaška, da bodo pristojne hrvaške institucije slovenskim državljanom čim prej omogočile nakup nepremičnin na Hrvaškem. Kot je dejal Rupel, "gre pri tem za odgovor na celo vrsto slovenskih pobud in naš zakon, ki smo ga sprejeli že pred časom".

"Dejansko je Slovenija storila vse, kar je lahko. Sprejeli smo zakon o vzajemnosti, ko gre za kupovanje nepremičnin, Hrvaška pa je v trenutku, ko je takšen zakon začel veljati, bila dolžna "interesentom" zagotoviti možnost nakupa, kar pa se ni zgodilo," je ponovil slovenski zunanji minister. Poudaril je, da je Slovenija v nasprotju s Hrvaško že rešila vrsto primerov in jih rešuje še naprej ter dodal, da v tem okviru ne pozna nobenega negativnega primera.

Swoboda: Sem poročevalec o Hrvaški, ne za Hrvaško

Evropski poslanec iz Avstrije Hannes Swoboda, poročevalec o napredku Hrvaške na poti v Evropsko unijo, je prvi v EU, ki je Slovenijo in Hrvaško po letih neplodnih pogovorov o odprtih vprašanjih meje javno in jasno pozval, naj reševanje svojih problemov prepustita tretji strani. "Sem poročevalec o Hrvaški, ne za Hrvaško," odgovarja na pomisleke o pristranskosti ter za zdaj zavrača možnost, da bi v prihodnje vlogo poročevalca zamenjal z vlogo mediatorja ali arbitra.

Poziv obema državama k reševanju odprtih vprašanj s pomočjo tretje strani v primeru neuspešnih dvostranskih pogovorov ostaja v poročilu o napredku Hrvaške, o katerem bo zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta glasoval v torek. "Nisem pripravljen upoštevati želje Slovenije, naj bo poziv namenjen samo Hrvaški, saj se morata premakniti obe strani," je zatrdil Swoboda.

Jedro poziva torej ostaja nespremenjeno, saj razlika med članico unije in kandidatko za članstvo pri reševanju teh vprašanj ni bistvena, bo pa poziv omehčan s "sklicevanjem na že sprejete dogovore na tem področju, kar je želela tudi slovenska stran", je povedal poročevalec. Sporazum Drnovšek-Račan v besedilu sicer ne bo izrecno omenjen, vendar je po njegovih besedah "de facto jasno, da gre zanj".

Posredovanje tretje strani je šele drugi korak v reševanju odprtih vprašanj, poudarja poročevalec, hkrati pa meni, da prvi korak, torej dvostranska pogajanja,"ne bo privedel do rešitve". Ta drugi korak je lahko mediacija ali arbitraža, pri čemer ima prva nekaj prednosti - je manj formalna in zato hitrejša, morda bi celo lahko bila končana še pred sklepom hrvaških pogajanj z EU, je pojasnil.

Tudi slovenska stran se po njegovih besedah strinja, da je boljša mediacija kot arbitraža. "Večina slovenskih politikov je za mediacijo, sicer pa mi ni nihče rekel, da arbitraža ne pride v poštev," je povedal. "Na slovenski strani sem zaznal pripravljenost na arbitražo, ki prej sploh ni bila predmet razprave, tako bi morda lahko govorili o zbližanju stališč," je menil.