Tiskane izdaje
Slovenija dobro leto dni domače potrošnike mleka in mlečnih izdelkov prepričuje s kampanjo Izbrana kakovost – Slovenija. S kar tri milijone evrov vredno skupno akcijo kmetijskega ministrstva in mlekarn zagotavljajo domače poreklo in posebno kakovost. S tem zastavljamo svoje ime, zato moramo delati, kar obljubljamo, pravijo v kobariški Mlekarni Planika.
»Dobro vemo, kaj se je dogajalo z nekaterimi proizvodi na trgu,« je direktorica mlekarne Anka Miklavič Lipušček najbrž hotela spomniti na evropske afere s konjskim mesom v drugim mesnih proizvodih: »Delamo dolgoročno. Ključno je prepričati potrošnike, sami pa ne smemo biti površni. Če bo eden prekšil pravilo, smo izgubili to shemo.«
Po letu dni aktivne promocije sicer še ni podatkov, ki bi potrjevali, da Slovenci s trgovskih polic odslej raje jemljemo domače proizvode zaradi omenjenega zaščitnega znaka.
Barbara Rupnik iz sekcije za mlekarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je poudarila, da je treba najprej povečati zaupanje in da je bolj pomembna kakovost izdelkov od neposredne tekme s tujo konkurenco: »Uvoženi izdelki so lahko dobri ali slabi. Potrošnik z zaščitnim znakom izbrana kakovost dobi veliko informacij. Certifikate so pridobile prav vse naše mlekarne in proizvajalci, ki v tem vidijo prednost. Izdelki izbrane kakovosti naj imajo realno ceno, ni pa nujno, da so zaradi oznake dražji.«
Slabša kakovost, nižja odkupna cena
Zaščitni znak zahteva certificiranje pridelovalcev in predelovalcev, s čimer veriga ne zagotavlja zgolj slovenskega porekla in sledljivosti. Pomembna je kakovost pridobljenega mleka z največ 80.000 mikroorganizmi v mililitru na leto, kar je tudi manj od evropskih standardov. Marko Majer iz Bureau Veritas, ki skrbi za certificiranje, pravi, lahko kmetje to zagotavljajo zgolj s strogo higieno pri molži, učinkovitim hlajenjem in kratkem transportu: »Bistvo pogojev za oddajo mleka je, da potrošnik dobi slovenski proizvod, kjer je surovina višje kakovosti. Na splošno so rezultati pri nas zelo dobri, odstopanja pa so zelo redka.«
V praksi to pomeni, da vsak dan prvi vzorec mleka od vseh dobaviteljev pobere že voznik ob transportu proti mlekarni, da se zagotovi sledljivost, če bi šlo kaj narobe pri pridelavi katerega koli izdelka. Nato mlekarne določijo, kakšno mleko bo šlo v kateri proizvod. Dvakrat na mesec se opravi še laboratorijska analiza mleka, na podlagi katere se izračuna letno povprečje števila mikroorganizmov, torej kakovosti. Poleg tega zunanje kontrole potekajo vsaj enkrat na leto, kontrolorji pa opravljajo še nenapovedane obiske. »Razlika v odkupni ceni mleka lahko glede na kakovost znaša tudi 25 odstotkov. Namreč če je mleko nekakovostno, se to pozna tudi v izdelku,« pojasni vodja odkupa mleka v Mlekarni Planika Toni Urbančič.
Manj je bolj kakovostno
Kmetovalec na Šentviški planoti Marko Lapanja se z strogimi pogoji oddaje strinja: »Prej smo mleko oddajali v skupnih zbiralnikih. Bile so same težave, saj niso vsi enako skrbeli za kakovost. Zdaj pa odgovarja vsak sam.« Na dobrih 600 metrih nadmorske višine pase 14 krav molznic. Mimogrede, to je za kravo manj od slovenskega povprečja. V Evropski uniji povprečna kmetija sicer pase 50 krav. Slovenska krava daje 5400 kilogramov mleka na leto, kar je tono in pol manj od povprečne krave v Uniji.
Toda manjše črede, zmerne mlečnosti in ustrezna krma dajejo kakovost, so prepričani zagovorniki slovenske izbrane kakovosti, medtem ko bi kmetje na ta račun radi dobili kakšen cent več pri odkupu mleka. »Delamo v težkih razmerah hribovitega območja. Če bi bila odkupna cena 22 centov na liter mleka, krav tukaj ne bi imeli več,« pravi Lapanja, ki pa je z odkupno ceno, ki jo zagotavlja Planika, zadovoljen. Mlekarna jo skriva kot poslovno skrivnost, pregovorno pa že več let drži, da gre za najvišjo odkupno ceno mleka v državi. »Lahko bi bilo tudi bolje, toda v primerjavi z drugimi je dobra cena.«
Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček poudarja, da je bil v poplavi zaščitnih znakov in certifikatov potrošnik zbegan: »Skrajni čas je torej, da smo začeli uporabljati enoten znak. Potrošniku moramo povedati, na kaj naj bo pozoren, ko bo posegal po izdelku. V to pa bomo morali še vlagati, toda zaradi tega ne bomo nižali odkupne cene mleka in ne višamo cene izdelkom.« Mlekarji za promocijo zaščitni znak Izbrana kakovost - Slovenija prispeva pol evra na 100 litrov odkupljenega mleka. To bo zneslo skupaj milijon in pol evrov oziroma polovico kampanje, preostanek pa bo pokrilo kmetijsko ministrstvo.
