Manjše količine oljk že dražijo olje

Koper – Oljkarska sezona je na vrhuncu, vreme za obiranje je idealno, oljčne muhe skoraj ni bilo, zato pridelovalcem ni bilo treba uporabiti veliko zaščitnih sredstev. Istrski oljkarji se tako lahko pritožujejo le nad – količino. Oljk je v povprečju tretjino manj kot v običajnih letinah, kar je predvsem posledica bolezni pavje oko, ki je oljčnike napadla zaradi lanske pretirane moče.

Kdor v teh dneh ne obira oljk, dela napako. Vremenske razmere za obiranje so idealne. Sezona se preveša v drugo polovico, ko je tudi oljevitost sadežev večja. Lani so morali oljkarji zaradi katastrofalnega napada oljčne muhe začeti obirati že septembra, kar je bila zgodovinska izjema, takrat in v prvi polovici oktobra pa imajo plodovi v sebi manj olja kot novembra.

Večkrat nagrajeni oljkar Boris Jenko iz Bertokov se zato letos pohvali, da imajo nekatere oljke tudi do 50 odstotkov več olja kot lani. »Čeprav sem letos med redkimi, ki so pridelali celo manj oljk kot lani, je moj končni izplen skoraj četrtino več olja,« pravi Jenko, ki je bil lani uvrščen med 20 najboljših po ocenah priznanega italijanskega poznavalca oljčnega olja Marca Oreggia. Ta je letos svoje najvišje priznanje prisodil še enemu slovenskemu oljkarju Francu Morganu z Grintovca pri Šmarjah. Če se Slovenci, ki imajo približno četrtino promila svetovne proizvodnje oljčnega olja, lahko prebijejo med 20 najboljših, je to zagotovo izjemen dosežek.

Oljke takoj stisnejo

Oljke so zaradi idealnih vremenskih razmer letos še bolj aromatične, tako da se bodo slovenski pridelovalci lahko še resneje potegovali za nagrade. Kdor opravi vse tako, kot zahteva stroka, bo z letošnjim pridelkom nadvse zadovoljen, je povedal predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre Danilo Markočič: »Pomembno je, da imamo v slovenski Istri kar 33 registriranih in še nekaj deset neregistriranih oljarn, tako da lahko obrane oljke še istega dne po obiranju oddamo v torklo, kjer jih takoj stisnejo.« Markočič pojasni, da je za 30- do 35-odstotni manjši pridelek kriva predvsem bolezen pavje oko. Oljke so zaradi lanske pretirane moče marsikje odvrgle veliko svojih lističev in so posledično tudi slabo obrodile. Opomogle si bodo šele prihodnje leto. Plodove je zdesetkala tudi zgodnja vročina med cvetenjem. Zaradi tega oljke letos niso preobtežene.

Ne bojijo se, da olja ne bi prodali

Že lani je bilo olja precej manj od potreb na slovenskem trgu, zato so oljkarji razprodali vse svoje zaloge. Nekateri so oljke celo kupovali v Italiji in dodatno stiskali olje. Letošnja, po količini že druga bolj skromna sezona je dokončno vplivala na trg: cene so poskočile. Za liter oljčnega olja, ki nima zaščitene označbe porekla ZOP, oljkarji pričakujejo od 12 do 14 evrov, za liter neustekleničenega olja z ZOP pa celo od 14 do 16 evrov. In oljkarjev, ki imajo dobro olje, ni prav nič strah, da ga ne bi mogli prodati, čeprav trgovci uvozijo še približno dvakrat več olja, kot ga pridelamo v Sloveniji, in so uvožena olja praviloma cenejša.

Največji oljarni v slovenski Istri in na splošno sta Torkla Ternav v Krkavčah in oljarna Lisjak Šalara, na tretjem mestu pa je letos obnovljena oljarna Santomas pri Šmarjah. V vseh treh meljejo slovenski oljkarski asi in postopoma vozijo k njim mlet oljke tudi pridelovalci iz hrvaške Istre in bližnjih italijanskih oljčnikov.