Manjšinska vlada, velika koalicija, volitve?

Možni so najmanj štirje scenariji razpleta vladne krize, ki bi nastala ob morebitnem odstopu ministra Gregorja Golobiča in odhodu stranke Zares iz vlade. Neuradno je slišati, da so predčasne volitve zadnja možnost, v katero nihče resno ne verjame.

Objavljeno
05. junij 2009 21.14
Posodobljeno
05. junij 2009 22.00
Klara Škrinjar/Zoran Potič/Tanja Starič
Klara Škrinjar/Zoran Potič/Tanja Starič
Ljubljana - Možni so najmanj štirje scenariji razpleta vladne krize, ki bi nastala ob morebitnem odstopu ministra Gregorja Golobiča in odhodu stranke Zares iz vlade. Nobena stranka vladne koalicije o tem ne govori, neuradno pa je slišati, da so predčasne volitve zadnja možnost, v katero nihče resno ne verjame. Janša pa je zavrnil opcijo, da bi SDS lahko vstopila v vlado in da se torej v bližnji prihodnosti obeta velika koalicija SD-SDS.

Politični analitik Vlado Miheljak pravi, da bodo, če bo odšel iz vlade Golobič, z njim verjetno odšli tudi drugi ministri Zaresa. Vlada bo tako manjšinska, obenem pa Miheljak pričakuje, da jo bodo Zaresovi poslanci še naprej podpirali; torej bi bil to »pasiven odhod« stranke iz koalicije. Matej Makarovič pa misli, da bi Golobič še najbolj prispeval k stabilnosti koalicije, če se v tej situaciji sam umakne. »Dvomim, da ga koalicija ali njegova stranka lahko umakne. Če se sam noče oziroma če bo vztrajal na položaju, bo precej hudo breme za to koalicijo v prihodnje,« je dejal Makarovič.

Druge možnosti

V vladnih krogih v resnici (neuradno) računajo na tiho podporo Zaresovih poslancev, tudi če bi Golobič odšel iz vlade, vendar trenutno ni jasno, ali je takšen scenarij sploh mogoč. Stranka namreč trdno stoji za svojim predsednikom in njegovega odstopa z ministrskega mesta ne podpira. Če možnost manjšinske vlade s tiho podporo Zaresa ne bi uspela, bi Pahor iskal novega koalicijskega partnerja. Malo verjetno je, da bi se povezoval z Jelinčičevo SNS, mogoče pa je, da bi znova povabil v vlado Žerjavovo SLS. Vendar bi tudi v tem primeru imela vlada šibko podporo. Tretjo možnost, da bi namreč nastala velika koalicija SDS-SD, pa je Janša zavrnil.

Glede na nastalo situacijo bi bilo najbolj idealno, če bi v nedeljo potekale poleg evropskih volitev tudi državnozborske, a je to zgolj hipotetična možnost, ugotavlja Janez Janša. Tudi predčasnih volitev tako rekoč ni mogoče razpisati, zato je SDS predlagala spremembo ustave. Janša tako meni, da je morda še najbolje, če bi Slovenija dobila manjšinsko vlado, ker SDS že zdaj podpira vse protikrizne ukrepe vlade.

Janša o betonu


SDS je bila pred lanskimi volitvami precej naklonjena sestavi velike koalicije s SD. Janša na vprašanje, zakaj zdaj velika koalicija ne pride v nabor možnosti, tokrat odgovarja, da so takrat želeli sestaviti široko razvojno koalicijo zaradi izzivov. »To je nekaj drugega kot koalicija dveh največjih strank. Ob zadnjih volitvah takšna možnost ni bila izključena, a mi nismo bili tisti, ki smo jo zavračali že na začetku,« pravi Janez Janša.

Prvak SDS je prepričan, da kljub različnim interesom v koaliciji ta deluje kot trden ideološki beton. »Zaradi tega ne verjamem, da bi koalicija razpadla na politično-ideološki ravni. To so prevelike iluzije,« meni Janša. Lahko pa se kriza še poglobi, če bo vlada še naprej zamujala s pripravo protikriznih ukrepov. »Tudi po evropskih volitvah bomo imeli sedanjo koalicijo in vlado. V izstop stranke Zares iz koalicije preveč ne verjamem,« sodi Janša.

Gregor Virant, ki vodi Zbor za republiko, ni hotel ugibati, kako bi Golobičev umik vplival na stabilnost koalicije. »Zagotovo bo to udarec za koalicijo, še posebno za stranko Zares. Kakšne so lahko posledice, pa je zelo zelo težko predvideti.« Po mnenju Viranta je veliko odvisno od tega, ali in kako se bo - če se bo Golobič umaknil - stranki uspelo distancirati od njegovega ravnanja in kakšno vodstvo bo prevzelo krmilo stranke.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela