Tiskane izdaje
Maribor – Mestna občina Maribor bo za plače 276 zaposlenih in materialne stroške ta mesec namenila dobrega pol milijona evrov. Med občinskimi uradniki bo najvišjo plačo prejel novi začasni direktor mestne uprave Damjan Lah, približno 3600 evrov bruto, kar je več kot njegove ljubljanske in celjske kolegice.
Na vprašanje, ali si nameravajo vodilni na občini, vključno z županom zaradi finančnih težav znižati plače, na mariborski občini niso odgovorili. Pravijo le, da načrtujejo »temeljito reorganizacijo«, o natančnih finančnih posledicah pa trenutno ne morejo govoriti. Plače vseh zaposlenih s prispevki delodajalca za november na občini Maribor skupaj nanesejo dobrih 512.000 evrov, upoštevaje še materialne stroške pa približno 543 tisočakov.
Župan Andrej Fištravec ta teden sicer kljub velikemu razburjenju v mestu zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov za pojasnila ni bil dosegljiv. Odpotoval je namreč na gospodarsko konferenco v Rusijo. Občina je za letalski vozovnici župana in predstavnice občine za mednarodne odnose plačala po 401 evro, morebitni stroški dnevnic pa bodo odvisni od poročila oziroma dogajanja na službeni poti.
Bruto plača župana Fištravca za letošnji november znaša 4204 evre, njegov svetovalec z zelo širokimi pooblastili Marko Kovačič občino na mesec stane 2217 evrov bruto, povprečna plača vodij občinskih uradov za november pa nanese 2937 evrov bruto. Višja plača od vodij uradov pripada novemu direktorju mestne uprave Damjanu Lahu, 3584 evrov bruto.
Primerjava z Ljubljano
Ali bo Lah tudi v prihodnje prejemal omenjeno plačo, je v tem trenutku negotovo; povedal je, da še ni oddal prijave za delovno mesto direktorja mestne uprave, ki ga zdaj zaseda kot vršilec dolžnosti, ker do zdaj ni imel časa, pravzaprav zaradi preobilice dela o tem sploh ne utegne razmišljati, pravi.
Kazenski postopek ni ovira
Če se bo Lah prijavil, ga kazenski postopek proti njemu, pri tem ne bo oviral. Čeprav je tožilstvo vložilo pritožbo proti sodbi, s katero ga je ljubljansko okrajno sodišče oprostilo očitkov o zlorabi položaja, zaradi česar postopek še ni pravnomočno končan, to na popolno prijavo nima nobenega vpliva. Zakon o javnih uslužbencih kot enega izmed pogojev za imenovanje namreč določa, da proti kandidatu ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Tožilstvo je namreč proti Lahu, nekdanjemu generalnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve v času ministrice Katarine Kresal, zaradi spornega najema stavbe za potrebe Nacionalnega preiskovalnega urada, vložilo obtožni predlog, ki pa ga, je zapisala Katja Mihelj Nagode z ministrstva za javno upravo, ni mogoče enačiti z obtožnico: »Obtožnica je obtožni akt državnega tožilca v rednem postopku pred okrožnim sodiščem, obtožni predlog pa je obtožni akt državnega tožilca v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem.« Povedano drugače, Lah pogojev ne bi izpolnjeval, če bi bila proti njemu vložena pravnomočna obtožnica, medtem ko obtožni predlog v tem primeru nima nobene vloge.
Javni natečaj za novega šefa mestne birokracije poteče 15. decembra in ga je občina enkrat že podaljšala. Lah je to potezo zagovarjal z besedami, da je treba z daljšim rokom omogočiti prijavo najsposobnejšim in najbolj kompetentnim kadrom. Ali bo med njimi tudi on, kot rečeno, še ni znano, je pa neuradno mogoče slišati, da je v igri za šefa mestne birokracije menda nekdo drug.
Burni odzivi
V mestnem proračunu predvideni drastični rezi za prihodnje leto in za leto 2016 so v Mariboru sprožili že številne burne odzive, včeraj pa so se na Trgu generala Maistra pred občinsko stavbo na protestnem shodu zbrali še kulturniki in predstavniki nevladnih organizacij.
»Občinska struktura sistem lahko sesuje čez noč, trajalo pa bo zelo dolgo, da se bo spet vzpostavil,« je bilo osrednje vodilo govornikov, ki so zgroženi nad popolnoma nepremišljeno potezo oblastnikov, ki »radikalno in brutalno« posegajo v delovanje najrazličnejših mariborski zavodov in društev. Na kocki ni samo usoda izvajanja programov, številni bi se morali spopasti z odpuščanjem ali celo prenehanjem delovanja.
»Gre za popolno demontažo mariborske kulture,« je poudaril direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina, ki je predstavil posledice, če bi se predlog mariborskega občinskega proračuna za prihodnji dve leti uresničil. Po petdesetih letih, pravzaprav kar na okroglo obletnico bi ugasnil Festival Borštnikovo srečanje (FBS), ki ga mesto in država sofinancirata vsak s polovičnim deležem, Muzej Narodne osvoboditve bi ostal brez vitalnih sredstev za programe in nujno sanacijo objekta, ki je že zelo dotrajan, Sinagoga bi bila prisiljena zapreti vrata.
Za Lutkovno gledališče Maribor (LGM) je v osnutku proračuna predvideno kar 57-odstotno znižanje sofinanciranja, v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), ki je še nedolgo tega trdno računala na novo stavbo, bi se morali sprijazniti celo s tem, da niti za sedanji, popolnoma dotrajani objekt ne bi bilo na voljo osnovnih sredstev za investicijsko vzdrževanje. V Mladinskem kulturnem centru (MKC) bi bili prisiljeni odpustiti do pet zaposlenih ter zapreti galeriji Media Nox in Kulturni inkubator, popolnoma negotova pa bi bila usoda okoli sto ustvarjalcev, s katerimi MKC vsako leto sodeluje. Še bolj črn scenarij Rukavina napoveduje za Narodni dom. Ukinili bi Festival Lent in Festival Maribor, ker bi imeli denar za izvajanje programov le do julija, pa bi bila seveda nujna tudi odpuščanja. Brez dela bi ostalo okoli dvajset redno zaposlenih ter okoli petdeset drugih sodelavcev, ki so vezani na njihove programe, leta 2016 pa bi bili prisiljeni Narodni dom dokončno zapreti.
Nič bolje se ne bi godilo nevladnim organizacijam. Bojan Golčar iz Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja je dejal, da bi med drugim ugasnili kulturni centri in programi, kot so kino Udarnik, Plesna izba in Fotografski muzeja. Frančiška Premzel, direktorica Centra za socialno delo Maribor, ki je največji v državi, je poudarila, da nekaj dodatnih sredstev, ki jih je občina pred kratkim obljubila, ne pomeni veliko, saj bi z njimi le težko izvedli zgolj osnovne programe, to je delovanje materinskega doma, varne hiše, zavetišča za brezdomce in javne kuhinje.
Protestniki so zato poziv naslovili na župana Andreja Fištravca, mestno upravo in mestni svet, da pripravijo spremenjena predloga obeh proračunov, ki bosta ohranila vitalne programe ter pripravo za rešitev morebitnih posledic, ki bi nastali zaradi ukinitve programov.
