Mariborska Snaga ima s skrbjo za zapuščene živali izgubo

Maribor – Skrb za zapuščene živali je vse prej kot dobičkonosna dejavnost. Pred leti se je v rdečih številkah znašlo mariborsko društvo za zaščito živali, zdaj pa ima z zavetiščem izgubo tudi občinsko podjetje Snaga. Lani je znašala 135.000 evrov, letos pričakujejo 75.000 evrov minusa.

»Ni skrivnost, da z upravljanjem zavetišča ustvarjamo izgubo, vendar interes za upravljanje vsekakor obstaja, saj zavetišče spada v javno gospodarsko službo,« na vprašanje, ali še imajo interes upravljati zavetišče, odgovarjajo v Snagi. Kot družba v večinski občinski lasti, »kot družbeno odgovorno podjetje«, menijo, da je njihova dolžnost pomagati, kjer lahko. Ta dejavnost bo, če bodo storitve ostale na enaki ravni, vedno nedobičkonosna, pravijo.

Spor Mačje hiše in Snage

Znano je, da je Snaga postala upravljavka zavetišča, čeprav je bila celjska Mačja hiša na javnem razpisu za več kot četrtino cenejša. Občinski komisiji se je ponujena cena zdela sumljivo nizka in je februarja 2012 koncesijo raje podelila (svoji) Snagi, takratni župan Franc Kangler pa je pritožbo Mačje hiše zavrnil. Sodišče je celoten postopek razveljavilo in zahtevalo njegovo ponovitev, a mestna občina Maribor (MOM) tega ni storila, ampak je postopek ustavila. Mačja hiša je znova vložila pritožbo, Kangler jo je spet zavrnil, sodišče pa je na koncu odločilo, da je občina postopek ustavila pravilno.

Sporno je, da je Snaga tudi po tem, ko je upravno sodišče odpravilo občinsko odločbo, ostala v zavetišču, prejšnje občinsko vodstvo pa je z njo celo sklenilo aneks k neveljavni koncesijski pogodbi. Kljub opozorilom pravnikov, da aneksa k pogodbi, če je odločba odpravljena in ni bila izdana nova, ni mogoče skleniti, to očitno ni motilo nikogar.

Nova občinska garnitura je po prevzemu oblasti napovedala, da bo Snagi, ko bo končan upravni spor, koncesijo podelila neposredno, a se to še ni zgodilo. »To zdaj urejamo,« je za Delo povedal župan Andrej Fištravec. Prepričan je, da je bolje, če zavetišče – v njem delajo trije redno zaposleni in štirje pogodbeni delavci – upravlja Snaga, in ne društvo za zaščito živali, saj si Snaga po njegovih besedah lažje privošči izdelavo kakšne študije ali kandidira za nepovratna sredstva. »Menim, da je bila to dobra rešitev, ki se je potrdila v praksi.«

Sicer pa Snaga zdaj v zavetišču ni brez pravne podlage. Z MOM ima do konca leta 2013 sklenjeno pogodbo na podlagi zakona o javnem naročanju in ji vsak mesec izda račun v povprečni višini 2300 evrov. »Ker v lastniški strukturi Snage ni zasebnega kapitala, je neposredna podelitev posebne ali izključne pravice MOM tej družbi pravno dopustna,« je pojasnil dr. Gorazd Trpin, izredni profesor s katedre za upravno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti.