Tiskane izdaje
Maribor – Nekoč živahna sejemska dejavnost v Mariboru je pred leti zamrla, v zadnjem času pa so se pojavila razmišljanja o njeni ponovni oživitvi. Za to jesen se je obetal odmeven sejemski dogodek – sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja, vendar bo treba nanj počakati do drugega leta.
V Mariboru, ki je bil v preteklosti uvrščen na mednarodni seznam sejemskih mest, zdaj domuje le še nekaj manjših sejmov, kot so Čezmejni zaposlitveni sejem, Otroški bazar, Jesenski boljšji sejem rastlin, Knjižni sejem ... »Sejmi so bili pomembni zaradi predstavitve gospodarstva, turizma in gostinstva, trženja in zabave,« je povedal Boris Ličen z mariborske obrtno-podjetniške zbornice.
Po njegovem mnenju je sejemska dejavnost skoraj povsem ugasnila zaradi nezainteresiranosti in nepovezanosti lokalnih akterjev, ki se niso zmogli poenotiti. »Mesto takrat ni živelo z nekaterimi sejemskimi prireditvami. Obisk je bil slab,« se spominja. Danes na obrtno-podjetniški zbornici potrebe sejemskih predstavitev svojih članov pokrivajo v sodelovanju s Celjskim sejmom, ljubljanskim Gospodarskim razstaviščem in Pomurskim sejmom.
Preložena Sobra
Letos se je po daljšem času obetala nekoliko večja sejemska prireditev: Pomurski sejem in Avio Fun klub Koroška sta nameravala na mariborskem letališču prejšnji mesec organizirati šesti mednarodni sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja (Sobra) ter prvi sejem letalstva in opreme, a sta prireditev odpovedala oziroma preložila v leto 2015; kot razlog je predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec navedel začetek obnove letališkega objekta, v katerem bi bil pokriti del sejma, poleg tega pa sodelovanja na sejmu ni potrdila Slovenska vojska.
»Bilo je premalo zanimanja z vseh strani,« pravi direktor Aerodroma Maribor Marko Gros. Ker bi dogodek za njih pomenil dodatni vir prihodkov, upajo, da bo Sobra na letališču pristala prihodnje leto.
Malo sejemskih površin
Na mariborski obrtno-podjetniški zbornici o oživljanju sejemske dejavnosti pravijo, da si je glede na vsebinske programe obstoječih sejmov v mestih znotraj kroga 150 kilometrov okoli Maribora težko zamisliti inovativne programe. Še največ možnosti vidijo v združenih vsebinah, denimo v turizmu (gostinstvo, kmečki turizmi, vino, sadje, medičarski izdelki, suhomesnati izdelki, domača in umetnostna obrt, terme) ali tehniki (elektronika, mehatronika, nanotehnologije).
Toda resnih aktivnosti pri tem še ni, problem pa bi lahko bil tudi s prizoriščem. »Obrtna zbornica si je na začetku stoletja prizadevala za zgraditev sejemskega središča [Center Drava], a se tedanje županstvo ni strinjalo s tem,« je povedal Boris Ličen. Neuresničen je ostal tudi alternativni predlog, to je dograditev nove hale k Ledni dvorani.
Zdaj bi, meni Ličen, edine prostorske možnosti za sejemsko dejavnost v Mariboru lahko bile v industrijskih conah ob morebitni revitalizaciji zapuščenih industrijskih objektov. »Vse je možno. Res je, da smo z vidika logistike zanimivi, vendar zapuščenih praznih hal pri nas ni več veliko,« je pojasnil direktor zavoda Poslovno-proizvodna cona Tezno (območje nekdanjega Tama) Gorazd Bende.
Sam sicer pri debatah o oživitvi sejemske dejavnosti – to je bilo slišati tudi v času pred lokalnimi volitvami – za zdaj zaznava bolj nostalgijo kot resno iniciativo.
