Mario Belovič: »Stati ob strani in kritizirati ni dovolj«

Sindikat novinarjev Slovenije, ki ga čaka nekaj trdih orehov, bo naslednja štiri leta vodil novinar Dela.

Objavljeno
27. november 2015 17.37
SLOVENIJA,LJUBLJANA,23.12.2011.MARIO BELOVIC -DELOV NOVINAR FOTO LJUBO VUKELIC
Matjaž Albreht
Matjaž Albreht
Ljubljana – »Položaj ni bil še nikoli tako kritičen. Odprte so prav vse fronte. V samih medijih, na sistemski in zakonodajni ravni, in na področju sistema kolektivnih pogodb.« Tako ocenjuje razmere novi predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Mario Belovič.

Sindikat novinarjev Slovenije je dobil novo vodstvo. Prihodnja štiri leta ga bo vodil novinar Dela Mario Belovič, podpredsednica je postala Alenka Potočnik, nova predstavnica sekcije samostojnih novinarjev v izvršnem odboru pa je prav tako novinarka Dela Mojca Zabukovec.

Kako to, da ste se odločili za kandidaturo?

Stati ob strani in kritizirati ni dovolj. To je bil moj osnovni motiv. Če hočemo kaj spremeniti in biti legitimno kritični, se je treba bolj angažirati. S tem prispevam, kolikor morem, da se položaj znotraj sindikata in navzven izboljša.

Položaj, v katerem smo se znašli novinarji, ni bil še nikoli tako slab. Vloga sindikata je zato še pomembnejša. Kako vi ocenjujete razmere?

Bi se strinjal. Položaj je problematičen tudi zaradi tega, ker sindikat pravzaprav nima sogovornika za reševanje problemov. Sindikat lahko deluje v socialnem dialogu ali pa z nekimi drugimi prijemi, ki pa so običajno bolj škodljivi, kot če se rešujejo dogovorno.

Za kaj si boste prizadevali v svojem mandatu?

Poleg običajnih nalog sindikata se bo treba spoprijeti s propadom sistema kolektivnih pogodb. Vedno več medijskih hiš je začelo odstopati od novinarske kolektivne pogodbe, brez želje po sprejetju nove. Urgentno bo tudi reševanje prekariata, ki je postal splošna praksa v medijskih hišah in nadomešča redno zaposlovanje. Poslovna politika se osredotoča zgolj na zmanjševanje stroškov dela. Delodajalcev ne zanima, kako bo to vplivalo na vsebino. Potrebna bo tudi reorganizacija sindikata, ki mora spoznati, da smo v 21. stoletju in da je treba nekatere stvari postaviti na novo. V mislih imam boljše delovanje pisarne nacionalnega sindikata in zagotavljanje pomoči hišnim sindikatom. Težišče delovanja je zelo odvisno od dela hišnih sindikatov.

Ohranitev kolektivne pogodbe je velik izziv. Kakšne možnosti ima pri tem sindikat, ko na drugi strani ni sogovornika?

Sindikat je dal letos pobudo za prenovo kolektivne pogodbe. Nekatere medijske hiše so bile pripravljene sodelovati (Delo, RTV, Planet TV, Večer in Primorske novice). Težava pa je to, ker je skrbnica pogodbe medijska zbornica, ki je v tem času prenehala delovati. Sindikat zdaj nima formalnega sogovornika. Kolektivna pogodba sicer velja, vendar je ne moremo prenoviti. Medijska zbornica je pred tem že poskušala razveljaviti novinarsko kolektivno pogodbo za nazaj, vendar je to sodišče zavrnilo.«

Časopisna hiša Delo je bila sprva pripravljena sodelovati pri prenovi pogodbe, zdaj pa so jo odpovedali. Kaj lahko pri tem stori sindikat?

Lahko damo pobudo za prenovo oziroma pravno izpodbijamo to odločitev, s čimer se za nekaj časa podaljša njena veljavnost. Pogodba je dogovor med obema stranema. Če ni pripravljenosti na strani delodajalca, potem sindikat na hišni ravni ne more uveljaviti kolektivne pogodbe.

Kaj še ostane sindikatu?

So možnosti za druge pritiske. Lahko izpeljemo kampanjo, s katero opozorimo delodajalce na posledice odpovedi pogodbe, ključno za dogovor pa je, da se oboji usedemo za mizo. Zdaj spoštujejo pogodbo na RTV in STA, drugje pa obstajajo neke vmesne oblike.

Druga pomembna naloga bo odprava prekarizacije novinarskega dela. Kaj boste storili?

Prekarno delo je formalno dopuščeno, vendar se zlorablja. Te fleksibilne oblike dela se ne uporabljajo za tisto, čemur so namenjene. Ključna težava je to, da se v prekarnem delu skriva redno delovno razmerje. Tega pa zakon ne dovoljuje. Vsako delo, ki ima elemente delovnega razmerja, mora biti urejeno z rednimi, in ne podjemnimi pogodbami.

V teh dneh so medijske hiše obiskali inšpektorji za delo. Kakšen bo učinek teh pregledov?

Inšpektorat za delo zdaj nima pooblastil, da naloži delodajalcu, naj nezakonitost odpravi z zaposlitvijo. Delodajalci se prekarcem lahko tudi zahvalijo za sodelovanje. Načeloma sindikat podpira te preglede, čeprav so prepozni. Država sploh ne bi smela dopustiti, da so se te oblike dela tako razširile, da so zaradi davčnih ugodnosti začele spodjedati redne oblike. Marsikateri medij si prizadeva, da bi v celoti ukinili redne zaposlitve in uveljavili zgolj podjemne pogodbe. Kršitelji so vsi, po obsegu pa je največ tega na RTV, vendar so zadeve začeli reševati.

Zdi se, da je člane sindikata zajela apatija. Kako se boste spopadali z njo?

Prihodnje leto bomo izvedli kampanjo ozaveščanja članov in nečlanov. Ljudje se premalo zavedajo pomena sindikata, pri čemer bi lahko hišni sindikati več storili. V časih, ko se na veliko odpušča, bi člani morali vedeti, koliko je vredna pomoč sindikata.«