Marko Jaklič mora objekte podreti do 1. decembra

Direktor Ljubljanskih Lekarn je prepričan, da je medijski linč povezan z njegovim vodenjem Lekarne Ljubljana.

Objavljeno
02. november 2011 18.51
Posodobljeno
03. november 2011 05.00
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – Direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič mora v 45 dneh od vročitve sklepa odstraniti vse nezakonito zgrajene objekte na zaščiteni kmetiji v Selu nad Polhovim Gradcem. Ker je sklep prevzel 17. oktobra, to pomeni, da mu rok poteče 1. decembra.

To je bistveni del sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je gradbena inšpektorica Tanja Varljen spisala že 15. septembra letos. A kot smo že pisali, ga Jaklič ni hotel prevzeti. Da bi pridobil še nekaj časa, je svojemu odvetniku preklical pooblastilo za zastopanje in ta je potem inšpektorici poslal dopis, da zavrača prevzem sklepa. Varljenova ga je dobila 22. septembra. Namesto da bi ga s priporočenim pismom takoj poslala na Jakličev domači naslov, je to storila šele 28. septembra. Tako mu je »podarila« novih šest dni. Če k temu dodamo še nekaj dni za dostavo priporočene pošiljke in da ima prejemnik 15 dni časa, da jo prevzame (kar je Jaklič tudi izkoristil), pridemo do 17. oktobra, ko je začel teči rok, v katerem mora črnograditelj odstraniti nezakonito zgrajene objekte.

Iz sklepa je razvidno, da se inšpekcijski zavezanec proti njemu lahko pritoži na ministrstvo za okolje in prostor (v 15 dneh od vročitve), a to ne zadrži izvedbe izvršbe. Če inšpektoričine zahteve ne bo upošteval, bi takoj po 1. decembru moral slediti njen ogled na terenu. V nekaj dneh po njem bi morala spisati ugotovitveni sklep in črnograditelja obvestiti o datumu prisilne izvršbe, ki jo bo opravil pooblaščeni izvajalec. Pri tem pa paziti, da bo zavezancu dala še naknadni rok za prostovoljno izvršitev odstranitve objekta (da se inšpektorjem ne ponovi primer Trunk z Vodmatske 8).

Kdaj bodo na Jakličevo posestvo prišli izvršitelji in prisilno podrli stanovanjski, gospodarski in armiranobetonski objekt na jugovzhodni strani gospodarskega poslopja (prvi s tlorisno velikostjo 14,9 x 9,9 metra, drugi 15,5 x 9,9 metra, tretji pa 9,9 x 9,3 metra), tri betonske škarpe (dolge 78, 28 in 24 metrov) na južni strani objekta in zunanji bazen (velik 4,6 x 9,5 metra) z objektom za bazensko črpalko, pa je težko napovedati.

Ker bodo stroški morebitnega rušenja in odvoza objektov na gorski kmetiji ogromni (pri dokaj nezahtevni rušitvi dvonadstropne hiše Trunkovih sredi Ljubljane so jih naračunali za 19.000 evrov), se lahko zgodi, da bo Irsopu zmanjkalo denarja za plačilo najetih izvajalcev. Med vzroki za preložitev izvršbe na pomlad bi lahko bil tudi sneg, kasneje pa kakšna poplava v dolini. Po formalni plati pa ni izključeno, da bo Irsop z izvršbo odlašal zaradi nedokončanega postopka na upravnem sodišču ali možnosti, da občina Dobrova - Polhov Gradec sprejme nov občinski prostorski načrt, ki bi lahko bil temelj za legalizacijo črnih gradenj oziroma naknadno pridobitev gradbenih dovoljenj zanje.

Ne smemo namreč pozabiti, da je polhograjski župan Franc Stenikar že večkrat javno povedal (nam znova pred nekaj dnevi), da novega občinskega prostorskega načrta (OPN), ki naj bi bil temelj za legalizacijo 300 črnih gradenj v tej občini (tudi Jakličeve), državi še ni poslal v dokončno potrditev, a da to namerava kmalu. Po sedmih letih usklajevanj z nosilci urejanja prostora je OPN skorajda pripravljen. Pričakuje, da ga bo z državnim blagoslovom lahko na seji občinskega sveta potrdil čez približno pol leta.

Marko Jaklič za Delo

»Če ima hiša hišno številko, zagotovo ni črna gradnja. Ker je bila domačija v slabem stanju, sem začel izvajati vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pri njih se je del porušil, zato sem moral tisti del zgraditi na novo. Hitenje inšpektorice Tanje Varljen ocenjujem kot pritisk name, saj je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja že vložena (pozabil pa je napisati, da jo je upravna enota konec septembra že zavrnila, op. a.), s čimer je inšpektorica seznanjena. Edini vzrok, da se je postopek izdaje zavlekel, je bila napaka v katastru. Pot je bila namreč vrisana skozi staro hišo. V naravi pa poteka ta pot 30 metrov od hiše, po moji zemlji, a je bilo kljub temu treba v katastru vse skupaj uskladiti z dejanskim stanjem, kar je zdaj opravljeno. Čudim se tudi takšni pozornosti, saj ima inšpektorat za okolje v občini Dobrova - Polhov Gradec še veliko dela, preden bo na vrsto prišla moja kmetija, če pravna država velja res za vse enako. V njej namreč stoji več kot 100 črnih gradenj, od katerih je bilo veliko zgrajenih sredi kmetijskih zemljišč, in ne tako kot v mojem primeru, ko gre za obnovo 150 let stare kmetije. Poleg tega je bilo izdanih nekaj deset sklepov o dovolitvi izvršbe o rušenju, pa hiše niso zrušili še nikomur. Najstarejši je star že skoraj 30 let! Iz navedenih razlogov sem tudi vložil upravni spor. Pričakujem tudi, da bo gradbeno dovoljenje izdano v kratkem. Od inšpekcije pa vsekakor pričakujem, da bo mojo kmetijo obravnavala enakopravno in da ne bo popustila pod medijskimi pritiski. Zato se bom proti nesmiselnim odločitvam državnih organov v svojem primeru boril z vsemi sredstvi. Na koncu se lahko le vprašam, koga tako zelo moti moja kmetija, stara 150 let, kjer je najbližji sosed oddaljen dva kilometra. Ta bi se sama od sebe v celoti porušila, če je ne bi obnovil. V čigavem interesu je medijski linč, ki ga doživljam v zvezi z njo? Racionalen odgovor je gotovo povezan z mojim vodenjem Lekarne Ljubljana.«