Marušič: Brez dovoljenja ne bi smeli zdraviti

Ljubljana – Zdravljenje in drugi zdravstveni postopki so zaradi varnosti bolnikov povsod v razvitem svetu visoko regulirani. To pomeni, da mora imeti država pregled nad tem, kdo, kje in kako zdravi ljudi. Pri nas pa imamo množico podjetnikov, ki dovoljenja za svoje delo nimajo.

Zasebno podjetništvo v zdravstvu se je izjemno razmahnilo v času vlade Janeza Janše, ko sta oba njena ministra za zdravje – tako Andrej Bručan kot Zofija Mazej Kukovič – zdravnike in druge izvajalce zdravstvenih dejavnosti spodbujala k zasebnemu delu, a hkrati področja nista urejala sistemsko. Tako so zaposleni zdravniki in drugi zdravstveni izvajalci začeli ob redni ali polovični zaposlitvi v javnem sektorju množično postajati tudi popoldanski samostojni podjetniki, ustanovljenih pa je bilo tudi veliko pravnih oseb s področja zdravstvene dejavnosti. Proti koncu tistega političnega mandata je bilo po podatkih Ajpesa med bolnišničnimi zdravniki 207 takšnih, ki so bili hkrati tudi samostojni podjetniki. Malo pozneje, na začetku mandata ministra Boruta Miklavčiča (in vlade Boruta Pahorja), se je pokazalo, da je že več kot 400 zdravnikov iz javnih služb hkrati tudi podjetnikov. Koliko jih je danes, bi bilo treba ponovno prešteti.

Takrat in še danes lahko zasebniki pridobivajo sredstva javne zdravstvene blagajne za preglede in operacije, po drugi strani pa gre tudi za zdravnike, ki dežurajo ali operirajo ne le v matičnih bolnišnicah, kjer so zaposleni, ampak tudi v sosednjih bolnišnicah in pri koncesionarjih. Težava pa je, ker vse do danes večina teh dvoživk, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem sektorju, za delo v zasebnem sektorju nima dovoljenja ministrstva za zdravje in torej delajo nezakonito.

Tako ni pregleda nad tem, kje vse zdravniki in zdravstveni izvajalci drugih poklicev delajo, ali imajo ustrezno izobrazbo, prostore, sodelavce. Bolnik, ki bi se mu kar koli pri takšnem zasebnem zdravniku pripetilo, bi lahko bil že zaradi nezakonitega delovanja zdravnika na sodišču uspešen, če bi seveda lahko dokazal, kje je bil in kdo ga je zdravil. To pa ni tako samoumevno, saj se v praksi izvajalci v eni ambulanti medsebojno zamejujejo, nadomeščajo, nad čimer bolnik (in v njegovem imenu država) nima nikakršnega pregleda.

Z opisano nezakonitostjo in v praksi kaotičnostjo smo se tako mediji kot aktualni ministri pred časom veliko ukvarjali (minister Miklavčič je zaradi tega pripravljal nov zakon), a ureditve področja še ni bilo. Zdaj se je namenil urediti zasebno delo izvajalcev zdravstvene dejavnosti minister Dorjan Marušič po veljavnem zakonu. Zakon določa, da mora zasebni izvajalec, torej samostojni podjetnik posameznik in pravna oseba, pridobiti dovoljenje ministrstva. Pridobi ga lahko, če ima ustrezno izobrazbo, če ni v delovnem razmerju, če mu ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano opravljanje zdravstvenega poklica, če ima ustrezne prostore (lahko tudi v najemu), opremo in kadre in če pridobi mnenje pristojne zbornice.

Na spletni strani ministrstva so od včeraj objavljeni navodila za vloge in obrazci za pridobitev dovoljenja zasebnikov pa tudi navodila in obrazci za širitev koncesij in za nove koncesije. Minister Marušič je vse izvajalce pozval, naj vloge za dovoljenje za zasebno delo vložijo čim prej, in napovedal skorajšnje nadzore.