Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes zjutraj se je v devetih enotah intenzivne terapije III Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana začela stavka medicinskih sester, ki pa se kljub dosedanjim pogajanjem in danes sprejetemu aneksu h kolektivni pogodbi še ne bodo končala.
Tako vodstvo UKC kot stavkajoči zatrjujejo, da bolniki stavke niso in je tudi ne bodo občutili.
Vzrok za stavko približno 140 srednjih medicinskih sester po njihovih trditvah tiči v enostranski kršitvi (kombiniranih) pogodb o zaposlitvi in posledično slabšem plačilu dela. To je bilo doslej v 80 odstotkih ovrednoteno kot delo diplomiranih medicinskih sester, ki so ga srednje tudi v resnici opravljale. Z novimi pogodbami, ki so ostale nepodpisane, bi jim odvzeli od 100 do 500 evrov na mesec.
V pogajanjih ostaja nerešeno vprašanje napredovanj. »Dokler se ne bomo zedinili tudi o tem, stavka ne bo zamrznjena, kaj šele prekinjena.« Med predlogi je podobna rešitev kot v šolstvu: spregled izobrazbe, saj, kot meni predsednik Pergama Janez Posedi, »srednje medicinske sestre z dodatnim šolanjem ne bi pridobile popolnoma nič, razen papirja«.
Minister za zdravje Dorjan Marušič meni, da gre pri omenjenem problemu za »spor med vodstvom UKC in zaposlenimi«. Nasprotno pa generalni direktor UKC Simon Vrhunec poudarja, da imajo rešitev problema zdaj v rokah vlada in sindikati.
Simon Vrhunec: Ost stavke uperite v vlado
Stavka se nadaljuje, pogajanja tudi, ni pa še jasno, v čigavih rokah bo morala pristati pogajalska žogica, da bi čim prej sklenili sporazum.
»Imam zvezane roke,« trdi generalni direktor UKC Simon Vrhunec, o stavki, ki je naravnana proti vodstvu zavoda, pa meni, da bi bilo bolj upravičeno, če bi stavkajoči njeno ost uperili v vlado. Vodstvo UKC namreč napotil nadzornikov, po katerih bi srednje medicinske sestre (SMS) morale preveč izplačane plače celo vračati za nazaj, ni upoštevalo, moralo pa je ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.
Po mnenju strokovne direktorice UKC dr. Brigite Drnovšek Olup je sprejeti aneks rešitev položaja SMS po vsej Sloveniji. Zaposlenih v UKC ne morejo prisiliti v dodatno izobraževanje, ki bi zapolnilo zdaj nastalo vrzel med doseženo izobrazbo in delom, ki ga opravljajo; če SMS ne bodo privolile v izobraževanje, se bodo morale sprijazniti s plačami, kakršne bodo na voljo po novem, ali pa s prerazporeditvijo na drugo delovno mesto, pravi Drnovšek Olupova.
Sindikat UKC pa, nasprotno, pri SMS, ki to delo opravljajo že 25 let ali več in ki so celo mentorice diplomiranim medicinskim sestram, predlaga spregled izobrazbe, po vzoru rešitev v šolstvu. »Je smiselno vse poslati na izobraževanje, ki traja šest let? Mislim, da ne,« meni predsednik sindikata UKC Matija Cevc.
Vodja stavkovnega odbora Vesna Rugelj pravi, da sprejetega aneksa – tega je pripravil sindikat delavcev v zdravstveni negi – ne bodo podpisali. Predsednica omenjenega sindikata Jelka Mlakar pa poudarja, da podpirajo sistemske rešitve, ne parcialnih, ki bi veljale le za manjše skupine zaposlenih po posameznih zdravstvenih zavodih. To velja tudi za omenjeno stavko, ki po oceni Mlakarjeve »ne prinaša celovitih in sistemskih rešitev za vse delavce v zdravstveni negi«.
Širitev stavkovnega virusa
Stavki v devetih intenzivnih enotah ljubljanskega UKC pa se bodo – če zahtevam srednjih medicinskih sester vodstvo ne bo ugodilo – pridružile tudi medicinske sestre, ki delajo na podobnih delovnih mestih drugod po Sloveniji.
Zvonko Vukadinovič, predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva, opozarja na dolgotrajnost in celovitost prizadevanj pri reševanju problema, ki je zdaj izbruhnil kot stavka, saj vsi dosedanji poskusi za sistemsko ureditev niso bili dovolj. Tudi Darinka Auguštiner, predsednica sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, je podprla stavkajoče v UKC in pričakuje takojšnjo ureditev razmer, »da bomo svoje delo lahko neobremenjeno opravljali v korist pacientov«.
Stavko je podprl tudi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin pričakuje, »da bosta vladna in delodajalska stran prevzeli svoj del odgovornosti ter pacientom in javnosti jasno povedali, da zaradi zakonske ureditve, ki jo je država sprejela skoraj brez socialnega konsenza in s sistematičnim izključevanjem specifičnih skupin zaposlenih, ni mogoče reševati niti konfliktov, ki nastajajo na najobčutljivejših oddelkih slovenskega zdravstvenega sistema«.
Po aneksu h kolektivni pogodbi bodo imele srednje medicinske sestre kombinirano pogodbo o zaposlitvi in tako, na primer, dobile 70 odstotkov plače diplomirane medicinske sestre in 30 odstotkov plače srednje medicinske sestre. Državni sekretar ministrstva za zdravje Ivan Eržen ob tem pojasnjuje, da so to velike razlike, »saj je običajni plačni razred srednje medicinske sestre 21, diplomirane pa 33«. V aneksu je po zagotovilih Eržena zapisana tudi pravica delavk do dodatnega izobraževanja; medicinskim sestram z 20-letnimi izkušnjami bi skrajšali čas šolanja, delodajalcem pa zmanjšali stroške.
