Helsinki - Minister za notranje zadeve Dragutin Mate bo od danes do     torka na severu Finske, kjer se bo udeležil tridnevnega srečanja     Prijatelji Laponske. Glavne teme srečanja, ki ga bo gostil finski notranji     minister Kari Rajamaeki, bodo upravljanje z mejami in njihov nadzor     ter migracijska in azilna politika. Po navedbah notranjega ministrstva si     bodo udeleženci tudi ogledali center poveljstva obalne straže v Helsinkih     ter skupni obveščevalni center policije, carine in mejne straže.
Med udeleženci srečanja bodo tudi podpredsednik Evropske komisije ter komisar     za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini, državni sekretar v     nemškem notranjem ministrstvu Peter Altmaier ter direktor Europola     Max-Peter Ratzel.
Frontex za upravljanje zunanjih meja
Strategija upravljanja z mejami je sestavni del zaključkov decembrskega     zasedanja notranjih ministrov o integriranem upravljanju meja. Gre za     pojem, ki so ga ministri določili že na neformalnem zasedanju notranjih     ministrov septembra lani, njegovo osnovno načelo pa je, da upravljanje     meja vključuje vse vrste groženj, povezanih z mejo. Na tem področju je     bila pred tem že ustanovljena tudi Evropska agencija za upravljanje     zunanjih meja (Frontex), sprejeta pa sta bila tudi dva zakonodajna akta,     in sicer tako imenovani zakonik o schengenskih mejah ter uredba o obmejnem     prometu.
Po zaključkih decembrskega vrha unije mora resnično     celovit pristop do migracijske politike Evropske unije temeljiti na načelu     solidarnosti med državami članicami, partnerstvu s tretjimi državami in     zaščiti priseljencev. Pobuda nemškega predsedstva, ki temelji na teh     zaključkih, prednostno obravnava preprečevanje nezakonitih migracij,     ukrepe vračanja, nadzor zunanjih meja, sodelovanje s tretjimi državami ter     tesnejše sodelovanje na področju azila. 
Najkasneje do     leta 2010 naj bi oblikovali enoten azilni postopek in enoten status oseb,     ki jim je bil podeljen azil ali subsidiarna zaščita. Na ta način bi     omogočili učinkovitejše preprečevanje zlorab azilnega sistema, zmanjšali     nadaljnje gibanje prosilcev za azil med državami članicami unije in     zagotovili visoko in enako stopnjo zaščite prosilcev znotraj EU.    
	
            
                        
    
    
				
						   
					
        
          
          
                        












