Mate ne namerava odstopiti

Ljubljana/Ribnica - V krajih Grčarice v občini Ribnica ter Kočevska Reka in Gotenica v občini Kočevje imajo krajani po besedah župana Ribnice Alojza Marna še vedno pripravljene barikade, s katerimi nameravajo onemogočiti morebitno naselitev romske družine Strojanovih na njihovem območju. Kot je dejal Marn, nameravajo krajani vztrajati, dokler minister za šolstvo Milan Zver ne bo v občino poslal uradnega zagotovila, da na tem območju ne bo priselitve te romske družine. Takšnega zagotovila do danes niso prejeli.

V občini Ribnica so imeli v ponedeljek izredno sejo občinskega sveta, pred tem pa se je Marn glede stališč o tej romski problematiki posvetoval tudi s predstavniki strank v občini. Dopis z nasprotovanjem priselitve romske družine Strojan na njihovo območje pa so Zveru ter v vednost tudi predsedniku vlade Janezu Janši poslali že v nedeljo. Omenjen dopis so s svojimi sklepi podprli tudi svetniki na izredni seji.

Marn je pojasnil, da so si morebitne lokacije na območju v okolici Ribnice Strojanovi v spremstvu ministra Zvera ogledovali to soboto. Po njegovih besedah naj bi kot najprimernejšo lokacijo omenjali kraj Mrzli Studenec, sicer v občini Kočevje, vendar v neposredni bližini občine Ribnica oz. tamkajšnjega kraja Grčarice.

Krajani Grčaric, kjer naj bi bila tudi ena izmed možnih lokacij za Rome, so zato po njegovih besedah postavili barikade ter onemogočili tudi dostop do Gotenice. Marn je danes poudaril, da pri tem ne gre za nestrpnost do Romov na splošno, ampak je krajane strah pred družino Strojanovih.

EUMC: Protesti proti Romom v Sloveniji postali običajni

Evropski center za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo (EUMC) je v danes objavljenem poročilu zapisal, da "so v Sloveniji spori in demonstracije proti romskim naseljem, ki jih spodbuja lokalno prebivalstvo, postali običajni". Ob tem poročilo ugotavlja, da je izključevanje Romov iz stanovanjskega trga moč opaziti v vseh članicah Evropske unije, kjer prebivajo večje romske skupnosti.

Dejanski obseg in naravo rasističnega nasilja in kriminalitete je še vedno težko oceniti zaradi pomanjkanja ali neučinkovitosti zbiranja uradnih podatkov v več članicah EU, zaradi pomanjkanja podatkov pa ni mogoče primerjati stopnje rasistične kriminalitete med članicami EU, je še zapisano v poročilu.

Poročilo države glede na zbiranje uradnih kazenskosodnih podatkov o rasističnem nasilju razvršča v štiri skupine. Slovenija se poleg Belgije, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Luksemburga, Nizozemske in Portugalske, uvršča v skupino držav z omejenim poročanjem o tovrstnih preiskavah in sodnih primerih.

Letno poročilo EUMC za leto 2006 pokriva dogajanja v letu 2005 v zvezi s pojavljanjem rasizma in ksenofobije, vključuje pa tudi odzive nanje v 25 članicah EU.

Hanžek: Običajnost protestov proti Romom se lahko uresniči

Upam, da ne bo res, kar je v svojem poročilu zapisal EUMC, češ da so v Sloveniji spori in demonstracije proti romskim naseljem, ki jih spodbuja lokalno prebivalstvo, postali običajni. Toda zaenkrat vse kaže, da bo tako, je danes povedal varuh človekovih pravic v Sloveniji Matjaž Hanžek.

Hanžek se s poročilom EUMC sicer še ni seznanil, je pa izrazil bojazen, da se trditev o običajnosti sporov in demonstracij proti Romom lahko uresniči. Svojo bojazen je varuh utemeljil z nestrpnostjo v aktualnih dogodkih, ki se je pokazala med krajani vseh območij, kamor bi po nekaterih podatkih lahko preselili romsko družino Strojan.

"Kamorkoli je prišla družina, je prišlo do demonstracij, nasprotovanj in podiranj dreves," je pojasnil. Po njegovem mnenju so ljudje resda trdili, da " nimajo nič proti Romom, ampak le proti družini družini", toda hkrati je bilo slišati "množico rasističnih izjav".

Baluh: Demonstracije proti Romom v Sloveniji niso običaj

Direktor vladnega urada za narodnosti Stanko Baluh pa je danes zavrnil navedbe EUMC. Po njegovih besedah protesti proti Romom v Sloveniji "niso običaj". Meni, da bi bile lahko navedbe EUMC povezane s primerom družine Strojan.

Po Baluhovem mnenju spori in demonstracije proti romskim naseljem v Sloveniji "niso običaj", saj gre le za "določen strah, ki ga imajo ljudje". Veliko ljudi "ne ve, iz česa ta strah izhaja", možno pa je tudi, da tak občutek temelji "na nekih informacijah, ki jih dobivajo iz takšnih in drugačnih virov, ki jih sami nikoli ne preverijo", pravi Baluh.

Ta družina je po njegovem mnenju drugačna od večine romskih družin v Sloveniji. Slednje namreč - kjerkoli v Sloveniji - "živijo v večjih romskih skupnostih" in so bolj vpletene v "dejavnosti, ki segajo na občinsko ali lokalno skupnost", je še pojasnil Baluh.

Mate: Preselitev Strojanovih je bila najboljša možna rešitev

Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je danes zavrnil možnost, da bi zaradi preselitve romske družine Strojan odstopil. Meni, da je bila preselitev iz okolice Ambrusa po njegovem posredovanju konec oktobra najboljša možna rešitev v tistih razmerah, Romi pa so se za to odločili sami, je minister komentiral zahteve opozicije in skupine intelektualcev na novinarski konferenci o dosežkih ministrstva v letošnjem letu, ki je potekala v znamenju novinarskih vprašanj o aktualnih zadevah.

Jankovič: Petkovo dogajanje v Sostrem žalostno

Na današnji prvi redni novinarski konferenci župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča je bilo govora predvsem o neuspelem poskusu naselitve družine Strojan v ljubljanskem Sostrem. Kot je povedal župan, je bil petkov dogodek zelo žalosten, saj "smo prestolnica, obnašamo pa se kot v neki vasi". Zato MOL ne bo več iskala lokacije za nastanitev Romov, je pa še vedno pripravljena dati svoje objekte v začasen najem državi, je pojasnil.

Jankovič sicer meni, da bi glavno mesto moralo biti tako odprto, da bi bil med 270.000 ljudmi prostor tudi za eno družino. A po dogodkih v Sostrem se je izkazalo, da ni tako. Meni namreč, da "očitno določeni akterji v tej zgodbi nabirajo politične točke, saj so sami klicali in zbirali ljudi". Tako je bil petkov sestanek zanj zelo žalosten. "Ko sem prišel, so bili žvižgi, ko sem odšel, aplavz. Jaz tega ne razumem in me zelo žalosti, namreč če glavno mesto ne more pomagati, kdo sploh še lahko," je še dodal.

V odstavitvi direktorja Policijske uprave Ljubljana Branka Slaka Jankovič vidi dejanje nestrpnosti. Slakovo delo v Sostrem se mu je zdelo vrhunsko in se mu ne zdi prav, da se išče grešnega kozla. "To je sedaj problem države, ne pa enega človeka, enega šefa policije," je še ocenil.

Pismo 50 intelektualcev

Skupina 50 intelektualcev je danes predsedniku vlade Janezu Janši poslala pismo, v katerem zaradi objektivne odgovornosti pri reševanju primera romske družine Strojan zahteva odstop ministra Mateja. Kot navajajo v pismu, je Mate "z napačno presojo ob eklatantnih prekoračitvah pravnega reda objektivno odgovoren za vse zaplete in bežanje proč od rešitve, ki je na dlani: Strojanovim mora biti omogočeno, da se vrnejo domov, če to želijo".

Kot še pojasnjujejo v pismu, imajo člani družine Strojan pravico živeti kjerkoli v Sloveniji, ker so njeni državljani, in se seveda tudi vrniti na svoje domove. "Notranji minister je s svojo obljubo jasno kršil ustavno načelo, v tej kršitvi pa mu sledi celotna vlada," so zapisali glede Matejeve obljube krajanom Ambrusa, da se Strojanovi tja ne bodo več vrnili. Dodali so, da je "absurdna tudi Matejeva kasnejša razlaga, da država ni preselila družine Strojan in da so se preselili sami". Skupina intelektualcev še meni, da je "vlada asistirala ob nasilni deportaciji, za kar se zdaj spreneveda in noče prevzeti odgovornosti".

Sobotni dogodki kažejo, da vlada še zmerom vztraja pri ustavnih kršitvah: namesto da bi romski družini omogočila gibanje, jih je ob njihovem povratku v Ambrus dejansko ustavila, jim preprečila svobodno gibanje in jih vrnila nazaj v postojnski center, še argumentirajo svojo zahtevo intelektualci.

Pismo so podpisali Boris Vezjak, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Rudi Rizman, Darko Štrajn, Gorazd Kovačič, Vlado Miheljak, Miro Samardžija, Blanka Tivadar, Rajko Muršič, Stojan Spetič, Pavel Zgaga, Darij Zadnikar, Jurij Bavdaž, Marcela Batistič Zorec, Sonja Žorga, Jože Vogrinc, Jenny Superina, Jure Čeh, Barbara Verlič Christensen, Danijel Rebolj, Aljaž Vec, Dario Seraval, Olga Poljšak Škraban, Klemen Miklavic, Franco Juri, Nina Kozinc, Irena Woelle, Nada Turnšek, Vuk Čosič, Tanja Oblak, Dragica Bac, Liza Debevec, Aleš Črnič, Vida Zei, Hanno Hardt, Maruša Pušnik, Andrej Pavlišič, Žiga Vodovnik, Barbara Drole, Miha Zadnikar, Vesna Vravnik, Katarina Višnar, Darja Zaviršek, Slavko Ziherl, Jana S. Rošker, Simona Tancig, Peter Tancig, Andrej Fištravec in Vesna V. Godina.