Matija bo letos zatajil, prihaja polarni mraz

Ohladitev prinaša običajen začetek pomladi, manjše tveganje pomladanskih pozeb, a petino večji strošek ogrevanja.

Objavljeno
22. februar 2018 19.40
Sneg, zima, motivi
Karel Lipnik
Karel Lipnik

Ljubljana – Kljub mrzlemu, celo zasneženemu Matiji, ki goduje jutri, se bomo zbudili v ledeno hladno nedeljo in mraz se bo nato še stopnjeval. Po več letih (pre)zgodnje pomladi naj bi se narava letos zbudila normalno ali celo malo pozno.

Polarni mraz, ki k nam prihaja prihodnji teden, nas bo, sodeč po napovedih Agencije za okolje (Arso) najbolj stisnil v sredo, ko bodo v osrednji Sloveniji najnižje jutranje temperature zdrsnile tudi pod –20 stopinj Celzija. Od nedelje pa vsaj do srede bodo tudi ob obali temperature podnevi vztrajale pod lediščem. V osrednji Sloveniji bodo dnevne temperature globoko pod lediščem vsaj do petka. Za silo se bomo, kot kaže, »ogreli« lahko šele konec prihodnjega tedna.

Poleg tega da nas bo prihodnji teden zeblo in bomo zato imeli tudi višje račune za ogrevanje, pa drugih resnih posledic ohladitve verjetno ne bo. Mraz lahko prizadene primorske oljkarje, za preostali del Slovenije pa je letos manj verjetna spomladanska pozeba, ki smo ji bili priča v preteklih dveh letih.

Čeprav bo kurjenja več in bodo tudi višje emisije prašnih delcev, se onesnaženost verjetno ne bo povečala. Ta se pojavi predvsem ob nastanku temperaturnega obrata, ki pa ga ni pričakovati. Poleg mraza naj bi bilo prihodnji teden tudi vetrovno. Tako bomo občutili še večji mraz, kot ga bodo kazali termometri.

Ledeni teden prinaša več dobrega kot slabega

Dolgoletni nizi uradnih meteoroloških meritev v Sloveniji kažejo, da podobno mrzlo vreme v tem delu leta nastopi nekajkrat na stoletje, pravijo meteorologi iz Agencije za okolje RS (Arso). Z izjemo oljkarjev pa je podaljšanje zime celo olajšanje za kmetovalce, veselijo pa se tudi prodajalci energentov.

Glede na vremenske napovedi lahko pričakujemo bistveno večjo porabo energentov prihodnji teden, pa tudi podaljšanje ogrevalne sezone. V Geoplinu pričakujejo, da se bo poraba zemeljskega plina prihodnji teden povečala od 15 do 20 odstotkov. Podobno se je zgodilo tudi januarja lani, ko nas je nazadnje preplavila arktična masa.

Zaradi daljše zime bi se lahko podaljšala tudi zimska sezona prodajalcem naftnih derivatov. Cene kurilnega olja v Sloveniji so po podatkih naftnega biltena EU zdaj 13 odstotkov višje kot sredi septembra lani in so se v pričakovanju pomladanskega zmanjšanja povpraševanja in nižjih cen nafte začele nižati šele v zadnjih dveh tednih. Za primerjavo, cene kurilnega olja pri naših severnih sosedih Avstrijcih so se v istem obdobju, torej od sredine septembra, dvignile le za tri odstotke. Bistveno višja podražitev v Sloveniji je verjetno posledica prilagajanju sprostitvi cen leta 2016, kjer si prodajalci in dobavitelji vsako leto nekoliko zvišajo marže. To se vidi tudi v gibanju cen, kjer so se denimo v Avstriji začele zniževati že sredi januarja.

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Geoplin: Plina dovolj

A mrzlo ne bo samo v Sloveniji, ampak v večjem delu Evrope. Lahko zaradi tega pride do težav z dobavo plina? Geoplin zagotavlja, da bo preskrba v Sloveniji nemotena: »V normalnih okoliščinah se kljub mrzlemu zimskemu obdobju ni bati, da bi odjemalci v Sloveniji ostali brez zemeljskega plina.« V Sloveniji sicer nimamo lastne skladiščne infrastrukture, ima pa Geoplin zakupljene skladiščne zmogljivosti v sosednji Avstriji, ki bi v primeru morebitnih izpadov dobav zadostovale za pokritje potreb po zemeljskem plinu za več dni.

Italija na meji zmogljivosti

Motnje oskrbe z zemeljskim plinom pa se po navedbah Geoplina lahko pojavijo v državah, kjer prenosna infrastruktura ni dovolj razvejena in povezana z različnimi mednarodnimi viri zemeljskega plina. To so predvsem države na Balkanu - Srbija, Bosna in Hercegovina, Romunija in Bolgarija. Poleg teh držav je verjetno, da bo tudi v Italiji stanje zelo kritično, saj je italijanski plinovodni sistem precej nefleksibilen in so v primeru izrednih razmer hitro primorani omejiti porabo nekaterim delom porabnikov, predvsem industriji.

Gospodinjstva energetsko varčnejša

Podatki statističnega urada kažejo, da se uporaba energentov v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje. Delno zaradi toplejših zim, delno zaradi izboljšane energetske učinkovitosti, pa tudi zaradi večje uporabe obnovljivih virov.

Poraba kurilnega olja se je v zadnjih desetih letih več kot prepolovila, še kažejo podatki statističnega urada. Zgolj lani je zdrsnila za šestino. Lanski upad je sicer lahko posledica vremenskih okoliščin, pred tem je bila namreč poraba kurilnega olja tri leta dokaj stabilna. Tudi poraba zemeljskega plina se je v zadnjem desetletju zmanjšala za skoraj petino, a je treba pri tem dodati, da je bilo dno doseženo leta 2014. Lani smo v Sloveniji porabili 18 odstotkov več zemeljskega plina kot leta 2014; ob tem pa moramo dodati, da 80 odstotkov zemeljskega plina porabi industrija.

Vedno manj kurilnega olja

Še leta 2009 so gospodinjstva kar petino potrebne energije pridobile s kurilnim oljem. Predlani je bil ta delež le še desetina, kažejo podatki statističnega urada. Najbolj pomemben energent so lesna goriva, kjer se je delež z 39 odstotkov leta 2009 predlani povzpel na 42 odstotkov. Zemeljski plin prispeva okoli desetino potrebne energije gospodinjstvom. Z elektriko pridobimo okoli četrtino energije, s sončno energijo okoli odstotek in s toploto iz okolice okoli tri odstotke energije.

Glede na vremenske napovedi lahko pričakujemo bistveno večjo porabo energentov prihodnji teden, pa tudi podaljšanje ogrevalne sezone. Foto Mavric Pivk/Delo

Pozna pomlad na poljih

Ne le ob mrazu v prihodnjem tednu, že ves februar so temperature zraka vztrajno pod dolgoletnim povprečjem, pravijo na Arsu. Mrzel mesec je povsod po Sloveniji, še posebej v njenem celinskem delu, zaustavil prezgodnje fenološko prebujanje rastlin, tudi gojenih sadnih vrst. »Pričakujemo, da bo fenološki razvoj spomladi po več letih verjetno nastopil ob normalnem času ali celo nekoliko za njim, kar je z vidika tveganja zgodnjih spomladanskih pozeb, kakršne smo doživeli v preteklih dveh letih, dobrodošlo.«

Če bi se pretoplo vreme nadaljevalo s podobnim ritmom kot januarja, bi danes verjetno že cveteli mandlji in marelice v Primorju.

Ob napovedanem polarnem mrazu pa smo lahko v skrbeh za oljke. Napovedane minimalne temperature zraka so namreč zelo blizu tistih, ki lahko povzročijo različne poškodbe te sredozemske kulture, še predvsem na Goriškem in Vipavskem.

Sneg zavaroval žita

Vremenske razmere to zimo so vplivale tudi na ozimna žita, ki so že v jeseni zaostajala s primerno utrjenostjo za preživetje zimskega mraza. Utrjenost pa je še dodatno oslabela ob pretoplem januarju, kar ni bil problem le v Sloveniji, temveč v večjem delu srednje Evrope, pojasnjujejo na Arsu. Februarski preobrat vremena z ohladitvijo in snežno odejo je bil za ozimna žita dobrodošel. Snežna odeja posevke varuje pred prenizkimi temperaturami zraka. Na severovzhodu, slovenski žitnici, je za zdaj debela le dobrih 5 centimetrov, do konca tedna se pričakuje še kakšen dodaten centimeter, a bo kljub temu opravila vlogo toplotnega izolatorja. Kjer snežnega pokrova ni, obstaja nevarnost poškodb zaradi prenizkih temperatur in tudi zaradi trganja koreninic ob zmrzovanju in odtaljevanju tal.

Manj lešnikov za veverice

Pretopel januar je sicer zdramil rastline - prve znanilke pomladi, a lastnost slednjih je, da se zelo hitro odzovejo na zimske otoplitve in zacvetijo. Letos je leska zacvetela že januarja, kar je več kot mesec dni bolj zgodaj kot ponavadi; celo ponekod v hribovitih predelih, kjer pa so bile temperature zraka zaradi pogostih temperaturnih inverzij večkrat celo višje kot v nižinah. Leski lahko ob tako nizkih temperaturah kot bodo prihodnji teden pomrznejo njeni oprašeni cvetni brsti in jeseni bo zaradi tega lahko manj plodov.

Vse ledene pomladi

Da najdemo podoben mraz na prehodu iz februarja v marec pa se je treba ozreti vsaj do leta 2005, pravijo na Arsu. Takrat je proti koncu februarja po nižinah najprej zapadel sneg, nato pa se je močno ohladilo. 28. februarja 2005 so na Kredarici izmerili -25,8 °C, dan za tem pa je bilo v Ljubljani -14,1 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,9 °C in v Babnem Polju kar -30 °C.

Podobno mrzlo je bilo še leta 1986, le da je bil takrat februar celo še hladnejši, saj se večino dni temperatura po nižinah ni dvignila nad ničlo. Ob koncu meseca se je mraz še zaostril, nekaj dni zapored je bilo zjutraj marsikje okoli -20 °C, čez dan pa je bilo nekaj stopinj pod ničlo.


»Matija led razbija, če ga ni, ga naredi,« pravi slovenski pregovor. Letos je svetnik, kot kaže, »zmrznil«. Foto: Roman Šipić/Delo

Rekordi so sicer padali v letih 1948 in 1963.

Pogostejši, a vendar še zdaleč ne vsako leto, je takšen mraz januarja ali v prvi polovici februarja, ki je povprečno najhladnejši del leta. Zadnje podobno hladno obdobje, kot ga napovedujejo za konec tega meseca in morda še za prve dni marca, je bilo lani januarja, pred tem pa v prvi polovici februarja 2012.

Kriva nenadna otoplitev stratosfere

Mraz, ki nas bo dosegel prihodnji teden, je posledica pojava na polarnem območju, ki mu pravijo nenadno segrevanje stratosfere. Gre za pojav, ko se prevladujoči zahodni zračni tokovi v stratosferi zaradi vremenskih pojavov v spodnjih plasteh zemeljskega ozračja v nekaj dneh ustavijo ali celo obrnejo. To povzroči obrat zračne mase v stratosferi, ki je med 10 in 50 kilometrov nad zemeljskim površjem (stratosfera se z višino segreva, prav obratno kot troposfera, torej zrak na zemeljskem površju, ki se z višino hladi). Spodnji deli stratosfere se lahko v nekaj dneh segrejejo tudi za 50 stopinj. To občasno povzroči, da se hladen zrak iz stratosfere (ob polarnih območjih se stratosfera začne na približno osem tisoč metrih) zlije v spodnje dele ozračja in pomeša z nižjimi vzhodnimi vetrovi, kateri zatem ohlajeni zajamejo Evropo. Če so vetrovi dovolj močni, lahko zajamejo vso Evropo, kar se bo prihodnji teden tudi zgodilo. Temperature bodo skoraj povsod po Evropi prihodnji teden okoli šest stopinj nižje, kot so ponavadi v tem času.