Tiskane izdaje
Poreč, Piran, Koper - Naftni madež, o katerem je Delo poročalo že prejšnji teden, je zadnjo soboto onesnažil velik del zahodne istrske obale. Z več delov Istre poročajo, da je morje zadnje dni na priobalne skale in plaže naplavilo večje količine mazuta. To se je zgodilo predvsem v noči s petka na soboto, ko je ob severnem Jadranu divjalo hudo neurje s tramontano. Prav ta severni veter je pripomogel, da je potopljene količine mazuta z velikimi valovi zaneslo na obalo. Če ne bi bilo tega vetra, bi jih kateri drug veter lahko zanesel v Piranski ali Strunjanski zaliv. Nevarnost, da bi se to lahko zgodilo, še ni popolnoma izključena.
Včeraj se je poveljstvo koprske izpostave za zaščito in reševanje odločilo, da z letala preverijo razmere na morju. Iz zraka sta si velik del slovenskega morja in tudi del hrvaškega do skoraj Novigrada ogledala portoroški pilot Benjamin Ličer in Zorka Sotlar, vodja sektorja za vodno območje Jadranskega morja agencije za okolje. Čeprav sta dobro uro letela nad morjem, nista opazila potopljene mase mazuta. Včeraj se je morje po neurju že toliko zbistrilo, da sta lahko vsaj do določene globine opazovala morje, vendar nista opazila kakšnih večjih madežev, ki bi severneje od Novigrada grozili z onesnaženjem obrežja. »To seveda ne pomeni, da smo lahko trdno prepričani, da v morju ni več ostankov naftnega oziroma mazutnega madeža. Lahko se zgodi, da morski tok in valovi zanesejo kakšno zaplato tudi na obale slovenskega morja, zato je ekološko plovilo z ekipo delavcev v Piranu še vedno v pripravljenosti. Že v preteklih dneh so iz morja pobrali velike količine plavajočega lesa, drevja, hlodov in drugih naplavin,« je povedala Zorka Sotlar. Po neurju je v morju veliko naplavin, ki so lahko nevarna past za gliserje in motorne čolne. Povedala je še, da je načinov čiščenja mazuta veliko in da je izbira pravega odvisna od količine nanosa, podlage in drugih okoliščin.
Zvezdan Božič, poveljnik koprske izpostave za zaščito in reševanje, je pojasnil, da plavajoče prepreke na morju ne morejo ustaviti mazuta, ki se zadržuje v globinah in ga tokovi in valovi zanesejo k obali. Pritrdil je, da je slovensko morje vsaj deloma obvarovala tramontana; v prihodnjih dneh pričakujejo jugovzhodnik, ki bi prav tako lahko pomagal odplavljati nevarne snovi.
Marko Perkovič, predstojnik oddelka za pomorstvo in raziskovalec s Fakultete za pomorstvo Univerze v Ljubljani, ki vodi simulator za modeliranje in ukrepanje ob oljnih izpustih v Jadranskem morju, nam je povedal, da so satelitski posnetki odkrili oljni madež že v ponedeljek, 4. avgusta. Dolg je bil približno 25 in širok deset kilometrov, od istrske obale je bil oddaljen več kot 20 kilometrov nekje na višini Rovinja in skoraj na istem mestu, kjer je pozimi zagorela turška ladja s tovornjaki. Ob tem posnetku so imeli doslej premalo podatkov, da bi odkrili krivca za onesnaženje. Najverjetneje ga je povzročila ladja, ki je plula med Benetkami in Reko. Če bi bil bil v tem madežu samo mazut, bi ga bilo zelo veliko in bi bil resna grožnja okolju.
Kakor nam je uspelo izvedeti od novinarjev puljskega Glasa Istre, je onesnaženje na več delih hrvaške obale. Še najbolj opazno je menda na območju od Savudrije proti Umagu, kjer da je onesnažene približno kilometer obale, vendar so komunalni delavci z gasilci in civilno zaščito uspešno čistili dele onesnaženega brega.
Iz torkovega tiskanega Dela.
