Med 651 evropskimi zdravniki najboljša Slovenka

Mlada slovenska zdravnica Katja Matovič iz Ljubljane je najboljša v znanju iz okulistike svoje generacije, se je izkazalo na evropskem specialističnem izpitu iz okulistike v Parizu, ki ga vsako leto organizira Evropski odbor za oftalmologijo. Udeležilo se ga je 651 zdravnikov iz vseh evropskih držav.

V športnem žargonu bi rekli, da ste evropska prvakinja v okulistiki. Kdo so bili drugi udeleženci na izpitu?

Na izpitu v Parizu smo bili mladi zdravniki – specializanti okulistike iz 27 evropskih držav. Iz Slovenije nas je bilo šest, vsi smo položili izpit. Iniciator za slovensko udeležbo, ki se je začela leta 2005, je bil prof. dr. Marko Hawlina, nekaj let predsednik evropskega okulističnega odbora. Iz leta v leto nas je več udeeženih. Tokratnih 651 je najbrž zgornja meja – približno toliko nas bo letos novih očesnih zdravnikov v Evropi.

Je vaš uspeh nekaj res osebno izjemnega ali bi lahko sklepali, da je zelo visoka tudi raven slovenske okulistike nasploh?

Absolutno gredo zasluge za tak uspeh našemu izobraževanju in našim mentorjem. Do sedaj smo bili slovenski zdravniki že trikrat zmagovalci tega evropskega izpita. V prejšnjih letih sta bila prva Martina Jarc Vidmar in Peter Preskar, med prvimi pa še Petra Scholmayer, Vladzimir Butkevich, Marko Šulak, Rok Grčar in Irena Irman Grčar. Naši uspehi so pokazatelj dobrega sistema izobraževanja na področju oftalmologije in res dobrega znanja, ki ga imamo zdravniki v Sloveniji nasploh. Očesni zdravniki opravimo večji del specializacij na očesni kliniki v Ljubljani, ki je na visoki kakovostni ravni. Ves čas so za mladega zdravnika zelo pomembni mentorji. Moj prvi mentor je bil Franc Šalamun v zasebni kliniki, zdaj pa je moj glavni mentor Vladimir Pfeifer, svetovno znani kirurg sprednjega segmenta očesa. V času specializacije, ki jo zdaj končujem, sem imela še veliko odličnih učiteljev – neposrednih mentorjev za posamezna področja.

Koliko let študija je za vami? Kako dolgo ste se učili za ta izpit?

Medicinska fakulteta traja šest let, nato pol leta pripravništva, pa še štiri leta in pol specializacije iz okulistike. Skupaj po gimnaziji torej enajst medicinskih let. Vmes sem bila že med študijem pol leta v Madridu na izmenjavi Erasmus, lani pa mesec dni v Moorfields Eye Hospital NHS Foundation Trust – najbolj znani očesni kliniki v Londonu. Učiš se ves čas, konkretno za evropski izpit pa še štiri mesece intenzivno.

Je evropski izpit obvezen?

V večini držav, tudi v Sloveniji, ni obvezen. Smo se pa letos odločili zanj vsi, ki končujemo specializacijo. Za nas je obvezen slovenski specialistični izpit, ki ga sama še nimam. Opravila ga bom predvidoma septembra, torej za evropskim. Države imajo izpite različno urejene. Švicarji in Belgijci celo nimajo nacionalnih specialističnih izpitov, zanje je evropski obvezen.

Kako je potekal evropski izpit in v čem se razlikuje od domačega?

V Parizu smo najprej imeli pisni izpit – 260 vprašanj, na katere smo odgovarjali dve uri. Popoldan pa nas je ustno izpraševalo 250 izpraševalcev, tako da smo bili vsi izprašani še isti dan. V ustnem delu so nam predstavili dokumentacijo konkretnega pacienta in smo iskali rešitev zanj. Na naših, slovenskih izpitih, ravno tako odgovarjamo najprej pisno na teoretična vprašanja, nato nas soočijo s petimi bolniki, ki jih pregledamo in o njih poročamo. Kljub temu, da so oči tako majhen organ, so bolezni številne, področij je ogromno. Specialist mora na enem in drugem izpitu izkazati veliko znanja iz vseh očesnih bolezni.

Zdravnica pri 31-ih šteje za zelo mlado zdravnico. Ali že imate vpogled v evropsko stroko?

Toliko že, da lahko povem, da smo v Sloveniji po načinu dela in obravnavi bolnikov res na strokovno visoki ravni, tudi v primerjavi z angleško Moorfields Eye Hospital. Imamo kar nekaj specialistov, ki so poznani v svetu. Ogromno pacientov prihaja na očesno kliniko UKC Ljubljana iz tujine na operacije sprednjega segmenta, operacije mrežnice in okuloplastično kirurgijo, pa tudi zaradi diagnostičnih posegov, kot je elektrofiziologija, ki je številni evropski centri nimajo.

Stroka je torej odlična. Kaj pa pravice bolnikov? Kakšne pravice in dostop do okulistov imajo naši bolniki v primerjavi z bolniki v drugih državah?

Tega še ne poznam zelo dobro, a mislim, da imajo bolniki veliko pravic, tudi pri nas.

Zakaj potem odhajajo na Hrvaško kot samoplačniki?

To, kar nekateri hrvaški zdravniki oglašujejo, je bolnikom dostopno tudi pri nas. Agresivno oglaševanje je neprimerno, ne zato, ker slovenskim zdravnikom kodeks prepoveduje oglaševanje, pač pa zato, ker je takšno oglaševanje za medicinske storitve neprimerno in zavajajoče. Na primer kirurške operacije za odpravo očal ponujajo s popusti ali za polovično ceno, a ko bi pacienti raziskali, kako je v Sloveniji, bi našli doma cenejše operacije kot na Hrvaškem.

Zakaj ste se odločili za zdravniški poklic, v katerega je treba vložit ogromno učenja in truda?

Najpomembnejši razlog je bil, da želim pomagati ljudem. Prelomnica je odločitev za specializacijo. Od vsega začetka sem hotela postati zdravnica za oči. Imela sem srečo, želja se mi je uresničila.

Ste zdaj, ko ste že nekaj let zdravnica, zadovoljni?

Absolutno. Sploh si ne predstavljam, da bi bila kaj drugega. Zelo sem vesela, da sem zdravnica. Žal pa je nekaj manj zaupanja v zdravnike, povzročeno tudi s strani medijev, kot sem pričakovala.

Kakšni so vaši načrti za naprej?

Absolutno imam namen ostati v Sloveniji. Glede na to, kakšno raven oftalmologije imamo, nimam nikakršne želje, da bi trajno odšla v tujino. Na mednarodna izobraževanja seveda že, za krajši čas tudi delat, dolgoročno pa želim ostati v Sloveniji.