Med Barovičem in LC ni bilo »trgovine«

Kazenska ovadba zoper nekdanjega trboveljskega župana Bogdana Baroviča ovržena.

Objavljeno
10. julij 2012 14.03
vvo NK SNS
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Trbovlje - Bogdan Barovič je opran suma jemanja podkupnine od Lafarge Cementa (LC). Okrožna državna tožilka Alenka Jesenko je zavrgla kazensko ovadbo zoper nekdanjega poslanca SNS in trboveljskega župana, ki ga je sektor kriminalistične policije kazensko ovadil zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine.

Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so Baroviča po 261. členu kazenskega zakonika ovadili pred dvema letoma. Barovič je za Delo včeraj povedal, da se je z razsodbo izkazala resnica, ki jo je ves čas ponavljal: »Posebej pomembno pa je, da se je to zgodilo v času, ko nimam več nobene funkcije in nobenega potencialnega političnega botra, kateremu bi kdo lahko obesil pomoč pri razsodbi, da sem nedolžen.«

43.000 evrov za otroško igrišče in drugo infrastrukturo

Naj spomnimo, da je nekdanji predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos poleti 2009 prejel prijavo o domnevni korupciji, v katero naj bi bila vpletena Barovič kot tedanji trboveljski župan in trboveljska cementarna v lasti francoske multinacionalke Lafarge. LC je spomladi 2009 pomagal občini Trbovlje pri nakupu 43.000 evrov vredne opreme za otroško igrišče in za gradnjo druge infrastrukture.

Po Kosovi presoji je vodstvo LC s tovrstnimi donacijami občini, ki je bila stranka v postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja za sosežig, vplivalo na to, da ga dobijo čim prej in brez težav. Ker se Barovič s predsednikom uprave LC Iztokom Virantom ni mogel dogovoriti glede izvedbe nekaterih projektov, med njimi tudi sofinanciranja na milijon evrov ocenjenega novega zimskega bazena, se je obrnil na generalnega direktorja Lafargea v Pariz in »mir v lokalni skupnosti« pogojeval s sodelovanjem pri nekaterih projektih.

Korespondenca z Nicholasom Fournierjem

Da je Kos leta 2010 v načelnem mnenju Barovičevo ravnanje označil za koruptivno, je največ pripomoglo prav omenjeno pismo, v katerem je prvi Trboveljčan nadzorniku Nicholasu Fournierju potarnal, da »lokalna skupnost ne more in ne bo mogla prenašati pritiskov, če sodelovanja (LC, o.p.) z njo ne bo«.