Tiskane izdaje
Brežice – Na glasovanju za novega direktorja brežiške bolnišnice je Anica Hribar, vodja oddelka za investicije na občini Brežice, v četrtek dobila šest od sedmih glasov sveta zavoda. Drago Lopert enega, Srečko Vovko in Janez Bauer pa sta ostala brez podpore. Če bo Hribarjevo potrdila še vlada, bo že 1. julija prevzela direktorske posle od Nataše Avšič Bogovič.
Direktorica v odhodu Nataša Avšič Bogovič je po vsega letu dni odstopila tudi zaradi velike obremenjenosti, direktor pred njo Dražen Levojević je v ustanovi živel 24 ur na dan. Kaj je pretehtalo, da ste kandidirali za tako zahtevno delovno mesto?
Po 20 letih dela na občini dobro poznam področje zdravstva – predvsem na primarni ravni. Znano mi je delovanje zavodov, saj sem pisala odloke in usklajevala finančne ter druge načrte. Pred mano je še deset let delovnih obveznosti, bolnišnica pa je izziv, saj je velika in pomembna institucija.
Bolnišnica je imela lani 338.000 evrov izgube, bremenijo jo neizplačane ure. Kako boste sodelovali z zavarovalnico in ministrstvom, ki ne plačujeta vseh opravljenih storitev in stroškov urgentnih centrov?
Direktor bolnišnice ima v predpisih dokaj omejene možnosti, še bolj v financah. Izpeljati bo treba nekaj ukrepov, med drugim zagotoviti sredstva za izvajanje dodeljenih nalog. Če teh ne bo, potem ne vidim druge možnosti, kot je poseg v delovanje urgentnega centra. A po naravi sem optimist in borec.
Izziva sta tudi kadrovska podhranjenost in odliv mladih zdravnikov. Kako jih obdržati v regiji, če bolnišnica nima nadstandardnih programov, številni štipendisti pa so po šolanju, ker zdravstvena zbornica ni razpisala specializacij, namesto zaposlitve dočakali zahtevek za vračilo štipendije?
Dobro delovno okolje in dobri odnosi lahko pomenijo, da se bo še kdo odločil ostati v tem okolju ali se bo vanj vrnil. Od nadstandardnih storitev je bilo pred slabim desetletjem do 500.000 evrov prihodkov, danes nekaj nad 200.000 evri. Statut omogoča izvajanje samoplačniških nalog, ki so ena od mojih prioritet in s katerimi bi bolnišnica mogoče postala bolj privlačna za mlajše zdravnike. V laboratoriju bi lahko imeli več uporabnikov, zanimiva je fizioterapija.
Nataša Avšič Bogovič je stežka shajala z močnim zdravniškim lobijem. Nekatere zdravnike brez dela je, recimo, neuspešno pošiljala domov. Brez trde roke je bolnišnico težko voditi?
Kadrovska struktura je najbolj pestra, kar jih je mogoče v zavodih imeti. Vem, da so pričakovanja zaposlenih različna. Trda roka je potrebna, odločnost, a hkrati pravičnost, enakopravnost. Brez tega ni možnosti za uspešno delo. Upam, da bodo zaposleni znali razširiti svoj zorni kot.
Dodatna težava so poklicna, sindikalna in politična razdvojenost. Del zaposlenih je maja podpisoval peticijo za vrnitev Levojevića, ki ima podporo SDS. Župan je Avšič Bogovičevo lani označil za izbor stranke SMC. Čigav kader ste vi in kako boste poenotili zaposlene?
Nisem članica politične stranke. Na razpis sem se prijavila, ne da bi se prej o tem s komer koli pogovarjala. Nisem iskala podpore. Stavim na svojo znanje in izkušnje. Vem, da se je treba z ljudmi pogovarjati, jih poslušati in šele nato sprejemati odločitve. Ne pričakujem, da se bo razdvojenost zaradi politike nadaljevala, temveč da bomo stopili skupaj. Vsi v bolnišnici so zaposleni, da zaslužijo za življenje, mislim pa, da se zavedamo, da je delo tudi poslanstvo. Ali bomo imeli zaposlitev ali ne, je odvisno od tega, kako bomo svojo delo opravljali. Kot majhna bolnišnica je brežiška še posebej na udaru.
Njen obstoj je večna skrb Posavja. Kako v strokovnem smislu vidite njeno prihodnost?
V javnem delu bo širitev oddelkov in programov zelo težko izvedljiva, ohranitev obstoječih pa vsekakor ostaja cilj. Z določenimi samoplačniškimi storitvami bi lahko obogatili dejavnost in bolje izrabili sredstva. Če zdravniki hodijo na popoldansko delo k zasebnikom, bi nekaj podobnega morda lahko izvajali tudi tukaj.
