Med strankarskimi prioritetami in soglasjem

Poleg proračuna, zdravstva in volilnega sistema danes tudi o konkretnih predlogih, ki delijo koalicijske partnerje.

Objavljeno
10. junij 2019 06.00
Posodobljeno
10. junij 2019 06.00
Koalicijski partnerji bodo po treh mesecih na vrhu znova razpravljali o prednostnih nalogah in načinu, kako jih izpolniti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Barbara Eržen, Barbara Hočevar
Barbara Eržen, Barbara Hočevar
Ljubljana – O predlogu proračuna, razmerah in ukrepih v zdravstvu ter spremembah volilnega sistema bo danes razpravljala vladna ekipa s koalicijskimi poslanci. Zagotovo pa se ne bodo mogli izogniti niti nekaterim aktualnim predlogom – ukinitev dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči – in neizpolnjenim koalicijskim zavezam.

Na vrh na Brdo pri Kranju, na katerem sicer ni pričakovati konkretnih sklepov in zavez, koalicijski partnerji prihajajo z željo po čim bolj jasnih odgovorih predsednika vlade Marjana Šarca in ministrske ekipe glede prednostnih nalog. Na primer v SAB si od finančnega ministra Andreja Bertonclja, ki bo predstavljal proračunske okvire za leti 2020 in 2021, želijo slišati, ali bodo ustrezno ovrednotene tudi koalicijske zaveze glede višjega odmernega odstotka, dvojnega dela in letnega dodatka za upokojence, ki naj bi se izplačeval v dveh višinah.

image
Karl Erjavec z napovedano interpelacijo in začiščevanjem odgovornosti za arbitražno afero izgubil kar nekaj politične moči. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pričakovati je, da bo Desus ideji zmanjšanja števila razredov kot doslej nasprotoval. A prvak te stranke Karl Ejavec je od zadnjega merjenja moči z Alenko Bratušek, ki je potekalo ravno na to temo, s prihajajočo interpelacijo in razčiščevanjem odgovornosti glede arbitražne afere izgubil kar nekaj politične moči. Pravega merjenja moči med koalicijskimi partnerji, ki jo bo prinesla izbira evropskega komisarja, pa ne gre pričakovati, saj o primernih kandidatih v tako široki zasedbi niti ne bodo razpravljali.

Ključne odgovore pričakujejo stranke predvsem od zdravstvenega ministra Aleša Šabedra, saj jih na prejšnjem vrhu v marcu niso dobili zaradi menjave Sama Fakina. »Glede na to, koliko je problemov in kako so nakopičeni, minister dela po najboljših močeh. Predvsem vodi dialog,« je pred kratkim poudaril premier, ki pravi, da ministra v zastavljenem delu podpira.
 

Dileme in predlogi SMC in SD


Najbrž pa bo kar nekaj izmenjav mnenj prinesla predstavitev predloga spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, konkretneje odprava dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči. Glede tega predloga ministrice za delo Ksenije Klampfer imajo več pomislekov v SD. Situacija je sicer nekoliko paradoksalna, saj so pred enim letom prav pri SD opozarjali na rušenje razmerij med prejemki iz dela in socialnimi transferji, ko je takrat še zelo vplivna SMC uveljavila višje socialne pomoči.

image
Minister Jernej Pikalo je na marčevskem vrhu že predstavljal uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva, ki še buri duhove. FOTO: Leon Vidic/Delo
Po drugi strani se SD zatika pri predlogu financiranja zasebnega osnovnega šolstva, o katerem so koalicijski partnerji razpravljali že na zadnjem koalicijskem vrhu. Uveljavitev odločbe ustavnega sodišča o tem, koliko naj bi država prispevala za osnovne šole v zasebni lasti, si minister Jernej Pikalo s kvote SD predstavlja tako, da bi po novem dobivale iz proračuna plačanih sto odstotkov obveznega programa in nič za razširjeni, kot sta na primer dopolnilni in dodatni pouk.

Pri Desusu so pripravljeni podpreti predlog, če novela ne bo poslabšala obstoječih pravic financiranja zasebnega šolstva – ravnatelji teh šol trdijo, da jih bo, saj naj bi namesto zdajšnjih 85 odstotkov za oba programa po novem v povprečju prejemali le 65 odstotkov. Da se tudi minister zaveda, da gre za slabšanje, kažejo prehodne odločbe, po katerih bodo generacije, ki zdaj obiskujejo te šole, deležne sedanjega obsega financiranja, nova ureditev pa naj bi prišla v poštev za vpisane leta 2020.

Dva tabora – na eni SD in Desus, na drugi pa LMŠ, SAB in SMC – so koalicijske stranke zasedle tudi v primeru uveljavitve odločbe ustavnega sodišča glede volilne zakonodaje. Novejše stranke z manj razvejeno lokalno mrežo zagovarjajo ukinitev okrajev in uvedbo absolutnega prednostnega glasu, starejši stranki pa se zavzemata za spreminjanje okrajev, za kar je potrebnih »le« 46 glasov, a je sprememba toliko zahtevnejša. Ustavno sodišče zahteva, da državni zbor neustavnost odpravi do decembra leta 2020.