Ribnica – Pod okriljem turističnega društva je danes v Ribnici potekal jubilejni 40. semenj suhe robe in lončarstva, ki se ga je udeležilo več deset tisoč obiskovalcev iz domovine in tujine. Kupiti je bilo mogoče dobesedno vse, od nogavic do vseh mogočih lesenih in lončarskih izdelkov, celo avtomobili in traktorji so bili na voljo.
Predsednik postal modificiran
Poudarek pa je bil vendarle na lončarstvu in zlasti na suhi robi, po čemer so Ribničani tudi znani doma in daleč po Evropi. Lesna obrt in izdelava lončarskih izdelkov sta že stoletja dodaten vir zaslužka mnogim, ki imajo veselje in smisel za delo z lesom in glino. Tudi zato so prebivalci Ribniške doline laže prebrodili različne krize z zavestjo, da je treba živeti od lastnih rok, in ne od tujih kreditov, je prepričan tamkajšnji župan Jože Levstek. Semenj je odprl predsednik države Borut Pahor, ki se je ob tej priložnosti preizkusil v izdelavi viter in obodov za rešeto in si prislužil naziv modificiran izdelovalec suhe robe.
Ljudje so delovni in skromni
Semenj krepi in utrjuje kulturni, gospodarski in etnološki položaj v tem delu države. V Ribniški dolini, v katero sodijo občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok, se z dopolnilno dejavnostjo suhe robe ukvarja približno štiristo ljudi. Da se je suhorobarska obrt obdržala kljub nizkim tržnim cenam, direktorica tamkajšnjega rokodelskega centra Polona Rigler Grm pripisuje dejstvu, da so ljudje zelo delavni in skromni. Na voljo sta zemlja in les in to je ribniški človek zmeraj potreboval, da je preživel. Dopoldne ljudje delajo v podjetjih, popoldne se ukvarjajo s suho robo in lončarstvom. Njihov način življenja je tak, da so stalno v pogonu, zato brezposelnosti v tem delu države ne poznajo, pravi Grmova.
Brez kmetijstva ne gre
»Tale cena je na tejle košari verjetno narobe napisana.« »No, dobru, pa dejte pet evrov manj,« je obiskovalcu odgovoril pletilec košev in posel je bil v trenutku sklenjen. Tako nekako so včeraj potekali pogovori med prodajalci in kupci, ki so se gnetli po ulicah Ribnice. Izdelovalec in prodajalec suhe robe Jože Lovšin je povedal, da samo z domačo obrtjo ne bi preživel, zato se ukvarja še s kmetijstvom. Pravi, da 95 odstotkov robe izdela sam, drugo je iz Kitajske. In kje je računica, če košaro plete dva dni in jo nato proda za 30 evrov? »Ribničani smo varčni ljudje. Ko gremo po svetu, ne spimo v hotelih, ampak v svojih avtomobilih in tako prihranimo marsikakšen evro,« je razložil Lovšin.