Tiskane izdaje
Ljubljana - Vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije je prepričano, da je bilo v zadnjem letu dni njihovo stanovsko združenje v nekaterih zadevah povsem neupravičeno deležno javne pozornosti in kritik - zaradi strokovnih napak pri zdravljenju, ki so predolgo čakale na ustrezen strokovni in etični odziv v smislu poglobljene strokovne presoje, nadzora, ukrepov in pojasnil. »Medijski pogrom nad zdravništvom se je v tem letu stopnjeval do izjemnih razsežnosti, kar so neredko spodbujali celo predstavniki aktualne politike,« je v zadnji številki zborničnega glasila Isis zapisala predsednica Gordana Kalan Živčec.
Dogajanje v zadnjem letu se je vrtelo okrog treh primerov neuspešnega in tudi neustreznega zdravljenja: 14-letne deklice v ljubljanskem UKC ter 12-letnega dečka in 16-mesečne deklice v mariborskem UKC, sprožila pa sta ga Tatjana in Matjaž Nekrep, starši pred poldrugim letom umrlega Bora Nekrepa. Vztrajnost v (javnem) zahtevanju odgovorov je privedla do povsem konkretnih posledic za lečeče zdravnike, kar je vendarle mogoče razumeti tudi kot znamenje samokritike znotraj zdravništva.
Poduk o pričakovanem prav(il)nem ravnanju v primeru neželenega izida zdravljenja pa je zdravništvo dobilo v istem glasilu, v katerem je dr. Damjan Korošec, izredni profesor na katedri za kazensko pravo pri ljubljanski pravni fakulteti, med drugim opozoril, da »razlike v razumevanju pojmov napaka in zmota v (kaznovalnem) pravu na eni in v medicini na drugi strani niso koristne ne za učinkovitost pravnih postopkov, ne za pravno varnost potencialno in aktualno obdolženih zdravstvenih delavcev v kaznovalnih postopkih in ne nazadnje tudi ne nujno za ugled medicine v družbi«. Po njegovem so bile nevarnosti (še vedno aktualnega) izmikanja medicine pojmu napaka »kot izhodiščnemu, ključnemu, temeljnemu pojmu vseh pravnih postopkov ugotavljanja odgovornosti zdravstvenega (so)delavca, v prvi vrsti kajpak zdravnika, izpostavljene že v več zadevah, ki so razburile slovensko javnost, nazadnje v zadevi Nekrep.«
V tovrstnih zadevah, ki jih ni več mogoče pometati pod preprogo, morajo biti odgovori jasni, odzivi pa hitri in predvsem - iskreni. Vendar ni tako, kljub v zadnjih mesecih zaznanim spremembam. Po pravnih normah, denimo, velja, da napačna diagnoza ni vedno zdravniška napaka v kazenskopravnem smislu. Kot pojasnjuje dr. Korošec: »Napaka je zgolj takrat, kadar je nastala s kršitvijo pravil stroke oziroma znanosti (zdravnik na primer zaradi preutrujenosti spregleda očiten bolezenski znak, sploh ne preveri razpoložljive zdravstvene dokumentacije pacienta, čeprav bi imel čas za to, ipd.).« Toda pri ugotavljanju morebitne pravne odgovornosti je pomembno edino to, ali je neko ravnanje v trenutku izvršitve odstopalo od veljavnih pravil zdravstva oziroma medicine. »Odgovor na to vprašanje mora biti za pravnika nedvoumen in je lahko zgolj da ali ne,« je jasen dr. Damjan Korošec.
Ob zadnjih aktualnih primerih in še vedno vztrajnem molku glede obstoja medicinske napake pa je mogoče sklepati, da bodo na tem področju potrebne še korenite spremembe. Kajti ob zdajšnjem ravnanju se, tako dr. Korošec, »preveč jasno kaže vztrajna nepripravljenost ponuditi pravu in po njem družbi ključno nedvoumno minimalno informacijo za tako rekoč vse predvidene postopke ugotavljanja odgovornosti. Ali zelo po domače: nekatere zadeve razgaljajo kulturo nepripravljenosti medicine, priznati napako.«
Iz današnje tiskane izdaje Dela
