Medijska (ne)svoboda v Sloveniji

Medijska svoboda se v Sloveniji vse bolj omejuje in krči, je na novinarski konferenci Liberalne akademije o stanju v medijih in poročilu State Departmenta ocenil predsednik akademije Darko Štrajn.

Objavljeno
20. marec 2007 15.20
Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije, se strinja, da so bile pritožbe Delovih novinarjev o izvajanju cenzure v tej časopisni hiši utemeljene
Ljubljana - Medijska svoboda se v Sloveniji vse bolj omejuje in krči, je na današnji novinarski konferenci Liberalne akademije o stanju v medijih in poročilu State Departmenta ocenil predsednik akademije Darko Štrajn. Kot pravi, poročilo State Departmenta ugotavlja, da so mediji v Sloveniji pod posrednim vplivom vlade, nanje pa se izvajajo politični in ekonomski pritiski, še zlasti tam, kjer gre za delno lastništvo države, vse več pa je tudi podatkov in neobjavljenih pričevanj o samocenzuri.

Po besedah Štrajna se nad mediji v Sloveniji izvaja institucionalni pritisk, ki ga podpira medijski zakon. Kot pravi, država preko deležev v lastniški strukturi medijev, te obvladuje.

Mediji pod državnim vplivom

Dokaz za to, da so nekateri mediji pod državnim vplivom, je po mnenju člana Liberalne akademije Borisa Vezjaka že to, da nekateri mediji o poročilu State Departmenta sploh ne poročajo, oziroma ga omenjajo le na kratko. Vlada in ministrstva sta sicer poročilo State Departmenta označila kot ugodno, Vezjak pa pravi, da gre za "načrtno dekontekstualizacijo" poročila. Po njegovem mnenju so se osredotočili le na pozitivne strani poročila, negativne pa preprosto prezrli.

Ugotovitve omenjenega poročila sicer po mnenju Vezjaka držijo, napovedal pa je tudi, da bo Liberalna akademija odslej o stanju v slovenskih medijih tudi sama obveščala ameriško veleposlaništvo. Vezjak sicer pravi, da vlada predvolilne obljube o pluralizaciji in uravnoteženju medijev ni izpolnila.

Pravica do popravka

Štrajn se je obregnil tudi ob tako imenovano pravico do popravka. Ta po njegovem velja le za visoke državne funkcionarje, za kritično javnost pa ne. Trditev utemeljuje z lastno izkušnjo pri enem od slovenskih časopisov, kjer je urednik zavrnil objavo njegovega pojasnila oziroma popravka. Štrajn to smatra kot cenzuro in dodaja, da nesvoboda tiska sproža tudi omejevanje ostalih svoboščin.