Medijski zakon kasni, izdajatelji za panožno pogodbo

Evropa je razburjena zaradi sprejetja zloglasne madžarske medijske zakonodaje, razdelila je tudi slovenske poslance v evropskem parlamentu. Milan Zver (SDS) je, denimo, podprl Orbanovo vlado, Ivo Vajgl pa je prepričan, da to pomeni le nadaljevanje politike trde roke. In kako je s slovensko medijsko zakonodajo?

Objavljeno
23. februar 2011 21.10
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika
Ljubljana – Njena prenova je bila ena glavnih predvolilnih obljub koalicije Boruta Pahorja, a (tudi) ta reforma močno šepa. Potem ko je na referendumu padel zakon o radioteleviziji, se lahko zgodi, da bo njegovo usodo delil tudi zakon o medijih. Ta gre po naših informacijah zdaj v medresorsko usklajevanje (ta ali prihodnji teden) in po optimalnem načrtu bi bil lahko sprejet julija. A to so samo načrti.

»Največ razprav je bilo v zvezi z vprašanji novinarske avtonomije, kjer se srečujeta dva interesa – novinarjev in urednikov na eni strani ter izdajateljev medijev in poslovodstev na drugi,« nam je dejal Vojko Stopar, direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo. Kaj več o konkretnih rešitvah glede novinarskega soglasja k imenovanju odgovornega urednika Stopar še ni hotel govoriti, je pa že pred časom povedal, da bodo pripravili podobno rešitev, kot velja na RTV.

Kolektivna pogodba za novinarje

To pomeni, da bi uprava lahko za odgovornega urednika imenovala kandidata, ki mu ne nasprotuje več kot 65 odstotkov pri glasovanju navzočih članov uredništva. Če kandidat ne dobi podpore, mora uprava predlagati drugega kandidata za odgovornega urednika. Če niti ta ne dobi podpore, lahko uredništvo predlaga svojega kandidata, odgovornega urednika pa nato ob soglasju lastnikov izbere uprava.

Ta predlog je menda sprejemljiv tudi za predstavnike izdajateljev in založnikov (znano je, da v predlog tako imenovanega veta na imenovanje urednika niso privolili). Se pa lahko zatakne pri kolektivni pogodbi za novinarje, smo izvedeli. Ta lahko postane »največja fronta« medijskega zakona. Izdajatelji namreč nasprotujejo kolektivni pogodbi za novinarje in želijo regulacijo s panožno kolektivno pogodbo.

Dokončne prilagoditve bodo znane, ko bo šel zakon v medresorsko usklajevanje. »Menimo, da smo glede ključnih vprašanj le našli kompromisne rešitve, ki so še vedno v funkciji temeljnih ciljev zakona, to je krepitev novinarske avtonomije, omogočanje razvoja medijev glede na tehnološke spremembe, pomoč medijem v neugodnih ekonomskih razmerah in ohranjanje raznovrstnosti slovenske medijske krajine.« Stopar je še povedal, da so prenos direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v zakonu o medijih neformalno preverjali tudi pri evropski komisiji in dobili pozitivne odzive.

Zakonodaja o RTV v mirovanju

Ker eno leto po referendumu ne sme biti sprejeta odločitev, ki bi bila v nasprotju z ljudsko voljo, izraženo na referendumu, pa je malo verjetno, da bi, recimo decembra letos (ko bo minilo leto dni od referenduma o RTV-zakonu), dobili nov zakonski predlog o RTV. Po naših informacijah novega zakona v tem mandatu ne bo. To nam je posredno potrdil tudi Stopar. »O zakonu o RTV zdaj ne razmišljamo, vsekakor pa predvidevamo, da bo zelo kmalu situacija, ko brez novih zakonskih rešitev RTVS ne bo več mogla slediti razvoju in izpolnjevati nalog javnega RTV-servisa,« nam je še dejal Stopar.

Najdlje je trenutno zakon o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki je že v medresorskem usklajevanju. Stopar pravi, da sta bila dva ključna razloga za vložitev zakona: krepitev uredniške in novinarske avtonomije ter neodvisnosti nacionalne tiskovne agencije, hkrati pa ureditev financiranja v skladu z evropsko zakonodajo. STA doslej sploh ni bila zakonsko urejena, temveč je delovala na podlagi akta o ustanovitvi.