Medli obrisi tovarne sladkorja v Ormožu

Nekdanji pridelovalci sladkorne pese dokazujejo upravičenost ponovnega zagona proizvodnje.

Objavljeno
04. julij 2013 16.38
milošič Ormož - tovarna sladkorja - zunanji del /F.
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj

Ormož – Upravni odbor društva slovenskih pridelovalcev sladkorne pese bo danes zasnoval poseben odbor za gradnjo nove tovarne sladkorja in proučil možnost ustanovitve posebnega podjetja. Interes investitorjev je velik, pravijo v združenju.

Možnost ponovne postavitve tovarne sladkorja se odpira s sklepom evropskih kmetijskih ministrov, da konec septembra 2017 odpravijo dovoljene pridelovalne količine sladkorja za vsako državo posebej. Toda to še mora potrditi evropski parlament, kjer pa imajo kmetje tistih držav, ki zdaj pridelujejo sladkor in z njim bogato služijo, močno politično podporo, opozarja direktor stare tovarne sladkorja v razgradnji Jurij Dogša: »Vendar kakšnega velikanskega presenečenja ne pričakujem.«

Ormoško združenje je letos v začetku leta predstavilo posebno študijo, ki potrjuje upravičenost ponovne gradnje takšne tovarne.

Za postavitev tovarne vsaj 133 milijonov

Potrebovala bi do 15 tisoč hektarov slovenskih (ali od tega nekaj sosednjih) njiv, prinesla okrog 120 novih delovnih mest, kmetje pa bi s pridelavo sladkorne pese dobili v poljedelski kolobar zelo primerno in donosno poljščino.

Za tovarno potrebujejo parcelo in sedanja v Ormožu bi bila idealna, saj je na prodaj, ima veliko potrebne infrastrukture, kupca pa še nima.

»A je lastniki niso še nikomur obljubili. Razgovori so sicer res že bili, a dokler ne bodo kvote dokončno padle, se o prodaji za pridelavo sladkorja niti pogovarjati ne morejo,« pravi Dogša. Prostor tovarne v razgradnji naj bi bil vreden kakšnih pet milijonov evrov. Za postavitev nove tovarne pa bi potrebovali še vsaj 133 milijonov evrov.

»Interes investitorjev je velik. Nekaj smo jih že morali zavrniti. Med njimi žal ni nobenega domačega, ponuja se le tuji kapital,« pravi tajnik ormoškega združenja Vlado Hunjadi. Združenje bo vztrajalo, da četrtino potrebnega kapitala priskrbi samo, del tega bi lahko pridobilo celo na kakšnem evropskem razpisu, ali pa bo najelo posojilo in ga s pridelavo odplačevalo. »Od izbora in nabora soinvestitorjev pa bo odvisno, kakšno podjetje bo treba ustanoviti.«