Tiskane izdaje
Bohinjska Bistrica - V okolici Bohinjske Bistrice v bližini smučišča Kobla je včeraj medved raztrgal kravo, je sporočil lastnik krave, bohinjski kmet Andrej Ogrin, ki se ob tem sprašuje koliko časa bodo medvedi še delali škodo na območju Bohinja.
Med vračanjem krav s planine v dolino je medved verjetno napadel tele, ki ga je krava branila, po več krvavih sledeh šap na poginuli kravi sklepa Andrej Ogrin, ki v času napada ni bil pri kravah. Dodal je še, da je medved s hrbta krave odtrgal večji, nekaj kilogramov težak kos mesa.
Kot pravi Andrej Avsenek, direktor blejske enote zavoda za gozdove, je to že tretji primer napada na domače živali v zadnjih desetih dneh. Škoda, ki jo napravi medved ali volk, ni zgolj materialna, nekaj sto evrov, saj ljudje izgubljajo voljo za delo na kmetiji; gre za podiranje načina življenja in strokovnih konceptov, dodaja Avsenek. Zaradi zadnjih napadov so na ministrstvo za kmetijstvo že vložili zahtevo za izredno odstrel medveda.
Medved na območju Bohinja stalno biva
Strategija o upravljanju z medvedom opredeljuje alpski prostor kot selitveni koridor, preko katerega prehajajo slovenski medvedje iz osrednjega prostora v širši evropski prostor, je pojasnil Andrej Avsenek in dodal, da dolgoletni monitoring medvedov nesporno dokazuje, da se v slovenskih Alpah zadržuje šest do deset medvedov, stalno pa vsaj pet.
To pomeni, da medved zgolj ne prehaja območja Bohinja, ampak tam stalno biva, zato pa prihaja do stalnih in sezonsko pogojenih konfliktov, ki se odražajo kot vse večje škode na premoženju in povečane stopnje ogrožanja varnosti ljudi. Ker strategija območje Bohinja določa kot prehodno območje, nimajo na voljo dovolj možnosti za ukrepanje, je dejal Avsenek. Andrej Ogrin je ob tem opozoril, da medved ni nevaren le domačim živalim na paši v planinah, ampak tudi človeku, saj so bohinjski hribi poleti izjemno obljudeni in obiskani.
Medvede lovijo lovci, ki s takimi zvermi nimajo izkušenj
Izdajanje izrednih odločb za odstrel tako imenovanega kofnfliktnega medveda običajno nima učinka, še pravi Avsenek in pojasnjuje, da sta postopek in vsebina odločbe navadno »po meri medveda«, pa tudi izvedba odločbe je prepuščena lovcem, ki z medvedom nimajo izkušenj. Rešitev mora biti drugačna, je prepričan in predlaga, da je treba obnoviti strategijo o upravljanju z medvedom, ki »mora podati odgovore na očitno spremenjeno stanje medvedje populacije v Sloveniji.
Predvsem je potrebno zelo konkretno in učinkovito postaviti pravila sobivanju človeka in medveda. Brez tega se bo nadaljevalo praznjene planin, podeželja in zaraščanje kulturne krajine.« Izpostavil namreč še je, da kmetje, kot je Andrej Ogrin, tudi s pašo krčijo že zaraščene enklave nekdanjih planinskih pašnikov, obnavlja vodne kali in ograjuje nevarne prehode za živino. Ogrin je v nekaj letih ustvaril pogoje za preživetje celotnega svojega tropa petdesetih glav govedi, je dodal.
