Tiskane izdaje
Ljubljana - V tokratni ponedeljkovi anketi predstavljamo poglede javnosti na avtocestno problematiko in kadrovske menjave, ki jih izvaja vlada. Na kratko: tujci kot graditelji avtocest za javnost niso problem, pač pa hitenje z odločitvami glede avtocest; menjave vodilnih ljudi v bankah so politično motivirane, predsednik republike pa ima prav, ko pravi, da ne bo podpisal imenovanja novih veleposlanikov.
Glede na številne zaplete pri gradnji avtocest, kot denimo zadnje pri gradnji predorov Šentvid in Markovec, so anketarji sodelujočim v anketi zastavili vprašanje, kako gledajo na tujce kot graditelje avtocestnega omrežja. Natančneje, ali se jim za gradnjo teh odsekov zdijo bolj primerni domači ali tuji izvajalci, ali pa so oboji enako primerni. Največ jih je sicer kot najprimernejše izbralo domače izvajalce; takih je bilo 39,7 odstotka vprašanih. A le malenkost manjši delež, 38,3 odstotka, je tistih, ki pravijo, da so oboji enako primerni. Če k tem prištejemo še 10,4 odstotka vprašanih, ki prednost dajejo izključno tujim izvajalcem, vidimo, da je takih, ki se jim tujci kot graditelji avtocest ne zdijo sporni, več kot onih, ki jih ne sprejemajo. Na to vprašanje ni znalo ali hotelo odgovoriti 11,5 odstotka anketiranih.
Po nekaterih interpretacijah so avtocestni zapleti v zadnjem času posledica vladne neučakanosti in hitenja. Vlada je vztrajala, da se tako predor Šentvid kot vinjetni sistem uveljavita s 1. julijem. Anketirane so vprašali, ali menijo, da je zaradi hitenja lahko prišlo do kasnejših napak, kot sta odpadanje ometa v Šentvidu in nepretočnost prometa na cestninskih postajah. Pritrdilno je odgovorilo 52,8 odstotka vprašanih, negativno pa 39,8 odstotka. Z ne vem jih je odgovorilo 7,4 odstotka.
Križanje teh odgovorov s strankarsko preferenco anketirancev pokaže, da sta edino pri potencialnih volivcih SDS deleža pritrdilnih in nikalnih odgovorov približno izenačena, pri vseh drugih pa je delež pritrdilnih odgovorov precej večji kot delež nikalnih. Pokaže se tudi, da je delež kritičnih višji med ženskami kot med moškimi, prav tako višji je med mlajšimi od 35 let kot med starejšimi.
Vlada je v minulem tednu zamenjala nadzorni svet NKBM in napovedala iskanje novega predsednika uprave NLB. Ali so bile te menjave strokovno upravičene ali pa so bile politično motivirane, so vprašali anketirance. Velika večina, 71,6 odstotka, jih je menila, da so politično motivirane, da so strokovno upravičene pa 11,9 odstotka. Brez odgovora na to vprašanje je bilo 16,5 odstotka vprašanih.
Križanje teh odgovorov s strankarsko preferenco anketirancev pokaže na veliko razliko med potencialnimi volivci koalicijskih in opozicijskih strank. Kljub temu, da oboji v večini menijo, da so menjave politično motivirane, pa je med koalicijskimi volivci takih, ki menijo da so strokovno upravičene, trikrat več kot med volivci opozicije.
In kako anketiranci gledajo na poskus vlade, da bi pred volitvami imenovala nove veleposlanike? Vprašali so jih, kako gledajo na potezo predsednika republike Danila Türka, ki je že napovedal, da imenovanj novih veleposlanikov do volitev ne bo podpisoval. Skoraj tri četrtine vprašanih, natančneje 72,2 odstotka, to predsednikovo potezo ocenjuje kot dobro. Za slabo jo je označilo 16,4 odstotka vprašanih, z ne vem pa jih je odgovorilo 11,4 odstotka.
Tudi pri tem vprašanju se pokaže precejšnja razlika med volivci koalicijskih in opozicijskih strank. Med prvimi je za tretjino manj takih, ki predsednikovo potezo ocenjujejo kot dobro, in štirikrat več takih, ki menijo, da je slaba.
Iz današnje tiskane izdaje Dela.
