Z drugim t. i. protikoronskim zakonom se je primerna poraba občinam z lanskih 589,11 evra na prebivalca povečala na 623,96 evra. A niti šestodstotno povečanje sistemskih sredstev ne bo zadoščalo za vse obvezne naloge občin, zlasti enajstih večjih - mestnih občin (MO). Nalog, ki jim jih je v zadnjih dvajsetih letih naložila država, je v primerjavi s sistemskimi sredstvi, ki jih prejemajo zanje, preprosto preveč. MO imajo v primerjavi z manjšimi občinami neprimerno bolj razvejano mrežo javnih vrtcev, knjižnic, poklicnih gasilcev, družinskih pomočnikov ..., višje stroške vzdrževanja infrastrukture, zaradi številnih dnevnih migracij so tudi pritiski na infrastrukturo in storitve večji, več imajo začasnega prebivalstva, več javnih uslužbencev v vzgoji in izobraževanju, socialnih storitvah … V Novem mestu so se denimo dodatni stroški dela v javni upravi v zadnjih treh letih dvignili za desetino.
Potrebovali bi prek 630 evrov na prebivalca
Dvig povprečnine pozdravljajo tudi v Združenju mestnih občin Slovenije (Zmos), saj se bo z njim financiranje občin pomembno približalo njihovim dejanskim povprečnim stroškom, ocenjuje dr. Miloš Senčur, vodja strokovne službe Zmos. Na finančnem ministrstvu so za leto 2018 namreč izračunali, da povprečni stroški na prebivalca naše države prekoračujejo znesek 630 evrov. Kot najbolj zgovoren primer nesorazmerja med linearnim dvigom povprečnine in obveznimi nalogami, ki jih iz tega naslova pokrivajo občine, navaja lansko povišanje stroškov dela zaradi dviga plač v javnem sektorju: »Analiza ocene finančnega učinka je pokazala, da naj bi bil finančni učinek višjih plač javnih uslužbencev na vse občine 19,6 milijona evrov; več kot polovica, natančneje 54 odstotkov oziroma 10,7 milijona evrov tega zneska odpade na enajst mestnih občin, ki predstavljajo le pet odstotkov občin. Samo 12 odstotkov finančnega učinka pa se razporedi na 154 oziroma na 73 odstotkov občin.« Kot pravi Senčur, se Zmos glede na velikost oziroma število nalog občin zavzema za diferenciacijo v tri kategorije, alternativno pa za dodatek za financiranje MO kot ustavne kategorije: »Seveda ustrezno financiranje MO ne sme biti na račun zmanjšanega financiranja ostalih občin, temveč se mora sistem prilagoditi tako, da bo vsem kril izvajanje zakonsko določenih nalog.«
Miloš Senčur, vodja strokovne službe ZMOS
Mestne občine so v okviru sistema financiranja občin v izrazito neugodnem položaju. Kot posebna ustavna kategorija in regionalna središča nudijo širši nabor javnih storitev, prejmejo pa iz leta v leto nesorazmerno manj sredstev kot nekatere druge občine, ki številnih nalog niti ne opravljajo. Ko namreč pride do povišanja stroškov za lokalne naloge, temu sicer lahko sledi linearno povišanje povprečnine, ki pa ne krije dejanskega zvišanja stroškov mestnih občin. Z nastankom novih občin na območjih mestnih se je delež sredstev slednjih realno zmanjšal, ostal pa je nabor osnovnih javnih storitev za praktično enako število uporabnikov. Pomembno je, da bo nova povprečnina veljala za celo leto 2020.
Linearni dvig nikoli ne pokrije vseh stroškov
Mestne občine so v okviru sistema financiranja občin v izrazito neugodnem položaju. Kot posebna ustavna kategorija in regionalna središča nudijo širši nabor javnih storitev, prejmejo pa iz leta v leto nesorazmerno manj sredstev kot nekatere druge občine, ki številnih nalog niti ne opravljajo. Ko namreč pride do povišanja stroškov za lokalne naloge, temu sicer lahko sledi linearno povišanje povprečnine, ki pa ne krije dejanskega zvišanja stroškov mestnih občin. Z nastankom novih občin na območjih mestnih se je delež sredstev slednjih realno zmanjšal, ostal pa je nabor osnovnih javnih storitev za praktično enako število uporabnikov. Pomembno je, da bo nova povprečnina veljala za celo leto 2020.
Dvig povprečnine za »večji in zelo konkreten korak pri zagotavljanju ustreznejšega sistema financiranja občin« ocenjujejo tudi v Novem mestu, kjer že tudi vedo, kam bodo vložili 1,2 milijona evrov razlike v povprečnini. Ker se ravno, kot pravijo, »nahajamo na vrhuncu tekoče evropske perspektive, nadaljujemo prenovo mestnega jedra in s prizadevanji za gradnjo prvega plavalnega bazena v Češči vasi, načrtujemo nove kolesarske in peš povezave, gradnjo dveh brvi čez Krko, nadaljujemo urejanje vaških središč, dograjujemo osnovno šolo Otočec, zagotoviti pa želimo tudi večji fond javnih stanovanj«, odločitev ni bila težka. Nasprotno pa bi Nova Gorica z nagrmadenimi problemi, kakršnih ne pomnijo, za obvezne naloge ob dvigu povprečnine za dober milijon potrebovala še tri milijone evrov.
Klemen Miklavič, župan Nove Gorice
Nova Gorica bo prejela dober milijon evrov povprečnine več. Soočeni smo z globoko proračunsko krizo zgodovinskih razsežnosti, z eno največjih v državi. Smo v fazi proračunskega šoka, proračun se nam je razsul. Seštevek prihodkov iz naslova koncesijske dajatve od iger na srečo ter iz turistične takse bi v normalnih razmerah v naš proračun prispeval 4,8 milijona evrov ali 12,4 odstotka prihodkov. Epidemija pa je prihodke drastično zmanjšala, kar pomeni, da jih bomo večji del izgubili. Dvig povprečnine bi bil bolj učinkovit, če bi bila sredstva bolj ciljno usmerjena glede na potrebe posameznih občin. Te zaslužijo višjo povprečnino, saj imajo ključno vlogo pri izvajanju nalog za razvoj lokalnega okolja.
Nova Gorica bo prejela dober milijon evrov povprečnine več. Soočeni smo z globoko proračunsko krizo zgodovinskih razsežnosti, z eno največjih v državi. Smo v fazi proračunskega šoka, proračun se nam je razsul. Seštevek prihodkov iz naslova koncesijske dajatve od iger na srečo ter iz turistične takse bi v normalnih razmerah v naš proračun prispeval 4,8 milijona evrov ali 12,4 odstotka prihodkov. Epidemija pa je prihodke drastično zmanjšala, kar pomeni, da jih bomo večji del izgubili. Dvig povprečnine bi bil bolj učinkovit, če bi bila sredstva bolj ciljno usmerjena glede na potrebe posameznih občin. Te zaslužijo višjo povprečnino, saj imajo ključno vlogo pri izvajanju nalog za razvoj lokalnega okolja.
»Razmišljamo, čemu vse se bomo morali odreči po nepričakovanem udaru epidemije, zaradi katere smo med najbolj oškodovanimi žrtvami v finančnem in gospodarskem smislu,« pravi župan dr. Klemen Miklavič. Tudi na Ptuju bi za izvedbo zakonsko predpisanih nalog potrebovali še 3,5 milijona evrov več, kot jih bodo prejeli po novem, dolgoročno rešitev pa vidijo v spremenjenem zakonu o financiranju občin, ki »bo naloge MO posebej ovrednotil«. Prav tako višja povprečnina ne bo razbremenila velenjskega proračuna, kjer ocenjujejo, da bodo zaradi spremenjenih gospodarskih gibanj in ukrepov za omilitev posledic covida prihodki proračuna letos manjši za 1,071 milijona, odhodki pa večji za 291 tisoč evrov, kar skupaj znaša 1,362 milijona evrov ali 311 tisočakov več od dohodnine po novi povprečnini. Če bi želeli pokriti vse obvezne naloge, ki jih predpisuje država, bi morala povprečnina na prebivalca Velenja zanašati 680 evrov. Zgolj ob linearnem dvigu povprečnine vsi stroški ne bodo nikoli povrnjeni, so prepričani.
Tri različne višine povprečnine
V Celju bodo višjo povprečnino namenili sanaciji škode zaradi covida, pomoči gospodarstvu in ranljivim skupinam, v Murski Soboti pa bodo z njo deloma krili lani »zapovedano« povišanje plač v javnem sektorju, deloma pa sofinancirali projekte iz kohezijskega sklada. Sicer pa menijo, da mora država »nadaljevati s procesom zmanjševanja stroškov občin, sprejeti že pripravljen zakonodajni paket, hkrati pa spremeniti formulo izračuna povprečnine, ki zdaj ne zagotavlja enakopravnega položaja občin«. Dodatnih 8,5 milijona povprečnine v Ljubljani ne bo pokrilo niti stroškov predšolske vzgoje. Ker pričakujejo izpad prihodkov od najemnin, taks za gostinske vrtove, turistične takse ..., dodatni denar žal ne bo namenjen novim investicijam ali nižjemu zadolževanju. Medtem ko celjski župan Bojan Šrot meni, da je ob nujni spremembi financiranja občin dvig povprečnine tudi dolgoročno dober ukrep, so v Ljubljani mnenja, da bi bile tak ukrep šele tri različne višine povprečnine glede na naloge občin.
Denar je dobrodošel, toda ...
Iz Maribora sporočajo, da so med najbolj podfinanciranimi občinami v državi. Za izvajanje zakonsko predpisanih obveznih nalog sredstev še zdaleč ni dovolj, zato jim ostaja manj za projekte, investicije in druge razvojne programe. Zadnji dvig povprečnine ocenjujejo za »več kot dobrodošel«, toda za pokritje vseh nalog jim še vedno zmanjka 22 milijonov evrov.
Pogrešajo poseben zakon
V Kranju bodo skoraj polovico dodatnih sredstev za obvezne naloge namenili financiranju odhodkov, ki naj bi jih po predlogu zakona o znižanju stroškov občin prevzela država. Zakon je pripravljen, ni pa še sprejet. Država naj bi nase prevzela obveznosti plačila plačevanja mrliških pregledov, obdukcij ter tehnične pomoči v zvezi z obdukcijo. Prav tako naj bi pokrila prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje za državljane Slovenije, pa tudi za tujce z dovoljenjem za stalno bivanje, ki se jim po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznava pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje, ob tem pa financirala še naloge družinskega pomočnika. Drugo polovico sredstev bo Kranj namenil pokritju izpadlih načrtovanih prihodkov iz pobiranja turistične takse, glob, parkirnin … Tudi po njihovem bi moral biti dvig povprečnine »dolgoročno zastavljen, vendar za mestne občine tudi to ne bo dovolj«. Bi pa lahko problem rešili s posebnim zakonom o mestnih občinah, pravijo, na podlagi katerega bi država zagotavljala dodatna sredstva za financiranje specifičnih nalog mestnih občin. A tega ni na obzorju.