Mesić ne pričakuje »nič posebnega«

Zagreb - Hrvaški predsednik Stjepan Mesić od torkovega srečanja premierov Iva Sanaderja in Boruta Pahorja ne pričakuje »nič posebnega«, saj da ne ve, kaj bi se lahko novega še zgodilo. Po predsednikovem mnenju je ostalo le še vprašanje, ali bodo v Sloveniji zbrali 40.000 podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato. Po pričakovanju je podprl sklep sabora, v katerem je najvišje zakonodajno telo zavrnilo navedbe iz izjave državnega zbora o zaščiti nacionalnih interesov.

»Če ena država izjavi, da je njeno ozemlje na območju druge države, potem ta druga država mora odgovoriti. Slovenska politična elita je prišla v nasprotje, saj pravi, da ne smemo prejudicirati meje, njen parlament pa sprejeme odločitev, da je celoten Piranski zaliv slovenski. V tem trenutku se zame razprava neha in treba je oditi na meddržavno sodišče v Haagu ali mednarodno sodišče za morsko pravo v Hamburgu. To je logična rešitev,« je dejal hrvaški predsednik. Slovenske poteze škodijo obema državama in območju, je še prepričan Mesić, saj bi vstop Hrvaške v Nato in EU motiviral vse države nekdanje SFRJ, da izpolnjujejo evropske standarde in pogoje. Hrvaški predsednik je ponovil znano stališče, da je Slovenija v EU vstopila z odprtim mejnim vprašanjem, in izrazil upanje, da bo Slovenija vse, kar je naredila, v kratkem času popravila.

Za časnik Žurnal pa je hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković med drugim izjavil, da je njegova država pripravljena ponuditi liberalen režim plovbe in ribolova, ne pa tudi svojega ozemlja. Dejal je, da Zagreb ceni prizadevanja EU (posredovanje Ahtisaarija), da pa spor lahko razreši le mednarodno sodišče. Tako kot Mesić je ponovil, da mejno vprašanje ni bilo ovira pri slovenskem vključevanju v EU. Ne glede na odločitev sodišča bi Hrvaška jamčila za dostop do odprtega morja in vse druge privilegije; ob tem se je dotaknil trditev, da bi brez dostopa imela težave Luka Koper, kar da ni res, saj da gre za najmočnejše pristanišče v severnem Jadranu. Zagreb zdaj čaka, kaj želi Unija s svojo ponudbo in kakšen bo mandat. Ministru je sicer žal, da so se odnosi poslabšali, boji se tudi dolgotrajnih posledic, je pa dodal, da Hrvaška ni talec skrajnih in nacionalističnih skupin. Zatrdil je, da članstva v EU ne bodo kupovali z ozemljem.

Na Hrvaškem se pozna, da so pred vrati lokalne volitve, saj se v spor vključuje vse več lokalnih skupnosti in politikov. Istrski župan Ivan Jakovčić je tako včeraj zavrnil izjavo slovenskega državnega zbora, češ da gre za poseganje po hrvaškem ozemlju oziroma ozemlju Istrske županije. Slovenija je po njegovem mnenju padla v balkansko mitomanijo ozemeljskega poseganja in v mrežo nacionalistične hajke in političnega slepila. Med drugim je dejal tudi, da je levi breg Dragonje hrvaški, tako kot polovica Piranskega zaliva. Oglasil se je še međimurski HDZ. Mladen Križaić je zavrnil izjavo državnega zbora, češ da obstajajo zgodovinski zemljevidi, ki potrjujejo, da je levi breg Mure sestavni del Hrvaške. Vse stranke v Međimurski županiji naj bi na njihov predlog sprejele skupno izjavo, v kateri bodo obsodile izjavo slovenskega parlamenta.

Iz Nedela