Mesić: Težave s proračunom prepletene z vstopom Hrvaške v Nato

Ljubljana/Zagreb - Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na Reki dejal, da so se v postopek ratifikacije protokola o vstopu Albanije in Hrvaške v zvezo Nato vpletla slovenska "notranja vprašanja". "Težave z njihovim proračunom so se prepletle z vstopom Hrvaške v Nato", je dejal Mesić, ki se je udeležil proslave 65. obletnice 11. korpusa Narodnoosvobodilne vojske na Reki.

Hrvaški predsednik je izrazil upanje, da bo slovenski parlament na prihodnji seji sprejel "vse tisto, kar Hrvaška pričakuje, to je da svoje probleme ureja demokratično, ne da bi motila evroatlantske povezave".

Odločanje o Hrvaški v Natu preloženo (iz tiskanega Dela)

»To je bilo poniglavo, neproduktivno in netaktno,« je vodja poslanskega kluba SDS Jože Tanko sinoči pred glasovanjem, ali se parlament strinja s vključitvijo Albanije v Nato, opisal zavrnitev zaključnega računa proračuna za leto 2007 in napovedal obstrukcijo največje opozicijske stranke pri vseh glasovanjih, če večina odločitve ne bo spremenila. Predsednik zbora Pavle Gantar (Zares) je takoj prekinil zasedanje. Brez poslancev SDS, ki jih je v 90-članskem parlamentu 27, bi bilo dvotretjinsko soglasje za Albanijo in Hrvaško skoraj nemogoče doseči. Predstavniki strank so se takoj sestali na posvetu za zaprtimi vrati, kjer je bil tudi premier Borut Pahor (SD). Ta je v parlament prišel, da bi prispeval k podpori vstopu Hrvaške v Nato. Pozval je k politični modrosti.

Zaključni račun za leto 2007 je parlament pred tem zavrnil z 42 glasovi za in 43 proti. Da bodo proti, so napovedali predstavniki SD, Zares in LDS, ker je računsko sodišče po pregledu izreklo mnenje s pridržkom: ugotovilo je nizek primanjkljaj in neučinkovito črpanje evropskih sredstev.

Jože Tanko je pred napovedjo obstrukcije povedal, da se je prvič zgodilo, da zaključni račun države ni bil sprejet, izdelale pa so ga iste vladne službe, ki pripravljajo rebalans državnega proračuna. »Gre za nezaupnico vladnim službam in ideološki revanšizem,« je presodil Tanko. Nadaljeval je, da je to prvi zaključni račun države, ki ima presežek, računsko sodišče pa ni zahtevalo, da je treba kar koli popravljati. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je izjavil, da sodišče še nikoli ni zahtevalo popravljanja zaključnih računov občin ali države.

»Predlagamo, da sejo prekinemo in opravimo glasovanje ne eni prihodnjih sej,« je dejal Tanko in dodal, da bodo sicer obstruirali vsa prihodnja glasovanja. Po posvetih za zaprtimi vrati so sejo malo po 21. uri prekinili. O zaključnem računu bo parlament najverjetneje znova odločal na izredni seji in šele potem glasoval o vstopanju Albanije in Hrvaške v Nato.

Kako se je zapletlo?

Leto 2007 se ni končalo po proračunskih načrtih, je poslancem dopoldne sporni zaključni račun predstavila državna sekretarka Helena Kamnar. Država je načrtovala štiriodstotno rast, bila je 6,1 odstotna, načrt povečanja izvoza je bil za 7,9 odstotka, a je doseglo 13 odstotkov, inflacija bi morala biti 2,1-odstotna, bila je 3,6-odstotna. Načrtovanih je bilo več kot 300 milijonov primanjkljaja, končalo se je s 37 milijoni presežka. Z davki je bilo zbrano več, kot so načrtovali, manj pa je prišlo iz evropskega proračuna.

Kot je opozorila Helena Kamnar, je računsko sodišče ugotovilo, da končni rezultat ni presežek, ampak ima devet milijonov primanjkljaja, ker država ni pravilno upoštevala prevzema dolga agencije za železniški promet in povračil upravičencem po zakonu o vračanju v javno telekomunikacijsko omrežje. Številk po ugotovitvah revizorjev vlada ni popravila, ker je bil v zaključni račun že v parlamentarnem postopku.

Iz opozicijskih SNS, SLS in vladnega Desusa so napovedali, da bodo zaključni račun podprli, ugotovitve računskih sodnikov pa so napotilo, kako bolje delati. V SDS so vztrajali, da je država leta 2007 poslovala s presežkom, kar so v višini 176 milijona evrov z upoštevanjem zdravstvene in pokojninske blagajne izračunali na statističnem zavodu.

»Nepravilnosti in prikrivanje dejanskih rezultatov,« je ugovarjala Breda Pečan (SD) in presodila, da so ugotovitve računskih sodnikov o izrabi evropskih sredstev »alarmantne«. »Namesto presežka je v resnici primanjkljaj,« je v imenu Zares povzel Vili Trofenik. Oba sta s podatki poskušala dokazati, da je vlada Janeza Janše poslovala slabo.

»Če boste vi imeli v prihodnjih letih takšne rezultate, vam bomo čestitali,« je ugovarjal Andrej Vizjak (SDS): z nižjimi davki, več davčnimi prihodki, nižjo brezposelnostjo, znižano zadolžitvijo države, presežkom v bilanci. »Navadno kalimerovstvo,« je ravnanje vladajočih poimenoval Franc Bogovič (SLS). Nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, niso nenavadne; vladajočim je priporočil, naj se namesto s popravljanjem zaključnega računa, da bi prikazali deficit, ukvarjajo z današnjim položajem, ki ni rožnat.

Dober veter in mrtve krave

Mirko Brulc (SD) je opozicijo pozval, naj se ne hvali, ker leto »debelih krav« 2007 ni bilo izrabljeno v korist prebivalcev in razvoja. Da je rezultat dobra osnova za krizne čase, prepričajte stavkajoče sindikaliste pred parlamentom, jim je predlagal.

Rezultati leta 2007 niso le posledica »dobrih vetrov«, je vztrajal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in opozoril, da so podobne razmere imele vlade že prej, a rezultati niso bili niti podobni, s potrjevanjem zaključnih računov pa kljub spreminjanju števila mesecev v letu ni bilo težav. Luka Juri (SD) je nasprotno vztrajal, da je prejšnja vlada debele krave pojedla, zmlela vse žito, ko bi potrebovali rezerve pa so »skladišča prazna, krav ni več«. Melita Župevc (SD) je opoziciji očitala celo izgubo stika z realnostjo in zavrnila oceno premiera Boruta Pahorja, da zapuščina prejšnje vlade ni slaba. »Zapuščina je skromna in od tod štartamo,« je dejala in izvala serijo replik iz SDS, tudi Vizjaka, da bo kriza kvečjemu, ker danes ukrepov vlade, ko bi bili res potrebni, ali ni ali pa so na ravni »kapučina«.

Kdaj bo parlament o zaključnem računu glasoval znova, še ni znano. Janez Janša (SDS) je sinoči povedal, da ima odgovornost do države pri glasovanjih tudi vladna koalicija in ne le opozicija. Opozoril je, da je njegova koalicija potrdila zaključne račune Ropove vlade, čeprav so skrivali »70 miljard neprikazane luknje«. Janša pričakuje, da bo vlada enak zaključni račun znova predlagala, koalicija pa omogočila, da bo potrjen. Na vprašanje hrvaškega novinarja, ali bo ratifikacije vendarle še pravočasna, pa je odgovoril: »Zagotovo.«

Iz petkove tiskane izdaje Dela