Tiskane izdaje
Ljubljana - Dolgo napovedovana ustavna presoja več členov zakonov in dogovora o povprečnini za letos ima po mnenju prof. dr. Cirila Ribičiča, nekdanjega ustavnega sodnika, veliko možnosti za uspeh. Strinja se z občinami, da je sistem financiranja občin ustavno sporen. Občine nimajo praktično nič več svojih sredstev, le štiri pa letos niso potrebovale finančne izravnave.
Zahtevo za oceno ustavnosti je včeraj vložilo vseh enajst mestnih občin, skupaj s pobudo Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS). Ostali združenji občin se za povprečnino že borita s tožbo proti državi. Pričakovano ZMOS izpodbija letos sklenjeni dogovor med vlado in združenji občin. Povprečnina, ki je v prvem polletju znašala 525 evra na prebivalca, bi v drugem polletju lahko bila nižja, če bi se znižali tudi stroški občin, kar pa se ni zgodilo oziroma so se stroški znižali le malemu številu občin. »Bojim se, da imajo občine prav. Vlada je obljubila, da bo stroške znižala. Ob tej predpostavki so občine tudi sklenile dogovor. Vlada pa je celo sama priznala, da se stroški niso toliko znižali,« je povedal Ciril Ribičič.
Veliko neskladnosti z ustavo
ZMOS izpodbija tudi zakonski člen, ki določa, da občine od letošnjega 1. aprila prejemajo le dohodnino do višine primerne porabe, tudi če bi bilo dohodnine v občini več. V tem primeru, pravijo na ZMOS, gre za nedopustno, enostransko in samovoljno ravnanje ministrstva mimo zakonov in ustave. Občine imajo vedno manj sredstev, kar pove dejstvo, da v vsej Sloveniji le štiri občine (Ankaran, Log-Dragomer, Ljubljana in Trzin) letos niso potrebovale finančne izravnave, torej pomoči države.
Samostojnost občin je močno ogrožena, kar so med drugim razlogi za ustavno presojo. Tak način financiranja je tudi neskladen z evropsko listino lokalne samouprave. Kritičen je tudi dr. Ribičič: »Sistem financiranja občin je v celoti neskladen z ustavo.«
Velika razhajanja pri povprečnini
Pogajanja o povprečnini za prihodnje leto se kljub temu nadaljujejo, a nobena stran noče popustiti. Po zakonsko določeni metodologiji bi morala povprečnina prihodnje leto znašati 652 evrov, trenutno je 519 evrov. Občine vztrajajo pri povprečnini 536 evrov, vlada pri 522 evrih na prebivalca.
Kot je povedal sekretar ZMOS dr. Miloš Senčur, je razkorak med vladno ponudbo in tem, kar bi občine po zakonu morale dobiti, prevelik in že napoveduje posege v lastna sredstva občin. Tudi zato niso mogli več čakati z ustavno presojo. Predlagajo še zadržanje večine izpodbijanih določb in povprečnino 536 evrov do odločitve ustavnega sodišča.
Kljub temu občine še vedno upajo na dogovor z vlado. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozarjajo, da nenehno nižanje povprečnine povzroča veliko škodo predvsem za skladen razvoj Slovenije, občine bodo imele velike težave pri sestavi realnih in vzdržnih proračunov. Najbolj pa bodo na udaru programi, ki niso zakonsko določeni, pravijo v SOS: »Kaj bo s programi za brezdomce, javno kuhinjo, materinskimi domovi in drugimi socialnimi programi, ki bi potrebovali glede na stisko ljudi celo širitev, si v tem trenutku ne upamo napovedati. Dejstvo pa je, da bomo krčenje občinskih sredstev dolgoročno občutili vsi.«
