Tiskane izdaje
Ljubljana - Kot je povedal, se počuti dobro in računa, da se bo zelo hitro vrnil v kondicijo ter nadaljeval s predsedniško kampanjo.
Ta bo sicer do nadaljnega nekoliko prilagojena zdravstvenim težavam, kar pomeni, da bo Borut Pahor do okrevanja sodeloval v fizično manj zahtevnih delovnih projektih. »Zgodilo se mi je, kar se mnogim jahačem slej ko prej primeri, to je precej neroden padec čez konja v galopu,« je pojasnil nekdanji premier.
Pri padcu je nosil čelado, zato do drugih poškodb - Pahor je bil lani dvakrat operiran zaradi težav s srednjim ušesom - ni prišlo.
Ob tem se je dotaknil tudi nekaterih političnih tem.
Opozoril je na preveliko razklanost politike glede ključnih protikriznih ukrepov, kot so denimo pokojninska reforma, reforma trga delovne sile in rešitev bančnega sektorja. Težav slednjega Pahorjeva vlada ni ustrezno prepoznala in naslovila, je priznal Pahor, del krivde pa pripisal tudi vlogi Banke Slovenije in tudi nekdanjemu guvernerju in ministru v prejšnji vladi Mitji Gaspariju.
Pahor je glede trenutnega stanja potegnil vzporednico z osamosvojitvenim obdobjem, ko se je bila politika sposobna poenotiti proti »skupnemu zunanjemu sovražniku.«
Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je bil sovražnik, tako pravi Pahor, beograjski nacionalizem Slobodana Miloševića, ki ga je bilo relativno enostavno prepoznati. »Problem Slovencev je, da napačno mislijo, da tudi danes nimamo zunanjega sovražnika. Imamo ga, je neviden, a nas vseeno davi za vrat - to je kriza. Na prste pa ji lahko stopimo le, če to storimo enotno,« je izjavil Pahor.
