Migranti so organizirani, imajo dobro socialno mrežo

Na mejnem prehodu Obrežje in v centru v Brežicah se že pripravljajo na morebitni nov val pribežnikov.

Objavljeno
21. september 2015 22.31
 Barbara Hočevar, Sandra Hanžič
Barbara Hočevar, Sandra Hanžič
Ljubljana – Slovenija vprašanja o beguncih nikakor ne more rešiti sama, ampak je to vezano ne le na delovanje EU, ampak tudi na njen obstoj, je prepričan predsednik državnega zbora Milan Brglez. V prvih štirih dneh je oblast registrirala skoraj 2600 beguncev.

»Če EU ne zna rešiti begunskega vprašanja, tudi druga zakonodaja v EU nima nobene teže,« je bil oster predsednik državnega zbora Milan Brglez. Na Policiji zagotavljajo, da se trudijo izpolnjevati svoj del zakonodaje – vse prišleke poskusijo registrirati in potem naprej voditi postopke. Ti so sicer poenostavljeni in ne več tako podrobni, kot v obdobjih, ko ni množičnih prihodov.

Po do zdaj zbranih neuradnih podatkih so v prvih štirih dneh registrirali 2562 ljudi, slaba tretjina so bile ženske, malo manj kot 1200 je bilo Sircev, okoli 600 Afganistancev in 360 Iračanov, drugi izvirajo od drugod. Za azil je v zadnjih dneh skupaj zaprosilo 23 ljudi, vključno s tistimi 14, ki jih slovenska policija ni mogla vrniti na Madžarsko. Večinoma gre za Iračane, nekaj je tudi Irancev. Ker je večina iz držav, v katere se jih zaradi nevarnosti ne sme vračati, so dobili dovoljenje za zadrževanje pri nas, s čimer jim je dovoljeno prosto gibanje. Zato so lahko nemoteno nadaljevali pot v ciljno državo, ki je za velik del med njimi Nemčija.

Do zdaj je v Slovenijo prišlo okoli 2700 ljudi, po prvem večjem valu pred nekaj dnevi pa je pritok vsaj začasno nekoliko usahnil. Včeraj so jih obravnavali približno 300, med njimi je bilo od 30 do 40 odstotkov Sircev, ostali so večinoma Iračani, Iranci in Afganistanci. Veliko jih je na mejo prišlo brez dokumentov, je povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.

Migracijski tok najbrž še zdaleč ni ustavljen

»Registracija je eden najtežjih postopkov. Tudi naši prevajalci in predstavniki nevladnih organizacij ugotavljajo, da vsi, ki se izdajajo za državljane Sirije, niso državljani Sirije. To se jo pokazalo tudi v postopkih, ko so zaprosili za azil. Tudi ko smo jih klicali na avtobus, nekateri niso prišli, ker so pozabili ime, ki so nam ga povedali,« razlaga Šefic. »Migranti so res dobro organizirani; imajo svojo socialno mrežo v Nemčiji in tudi dobre kontakte.«

Čeprav v Slovenijo trenutno prihajajo manjše skupine pribežnikov, migracijski tok še zdaleč ni ustavljen. Za zdaj je težko napovedati, koliko ljudi bi lahko prišlo v državo v prihodnjih dneh, pravi Šefic, ocene se gibljejo od manj kot tisoč do dva ali tri tisoč.

Po podatkih v Grčijo vsak dan pripotuje od 4000 do 6000 ljudi, ki bi po zahodnobalkanski poti lahko prišli do Hrvaške in nato proti Madžarski ali Sloveniji. Šefic je še dejal, da bo treba v Sloveniji v prihodnje ustanoviti več točk in centrov za integracijo. Da se bodo prišleki lahko vključevali v okolje, jim bo treba omogočiti dostop do trga dela in tudi šolanja, vendar je na tej poti še veliko ovir.

V pričakovanju novih beguncev

Poveljnik civilne zaščite (CZ) Srečko Šestan je povedal, da je bilo do zdaj za begunce dobro poskrbljeno, saj pri tem sodelujejo še Rdeči križ, Karitas, taborniki in skavti. Topli obrok zanje pripravlja Slovenska vojska, dva suha obroka pa zagotavljata Karitas in Rdeči križ. Civilna zaščita je zanje že nabavila predvsem konzervirano hrano in energijske ploščice, nekaj hrane so pridobili tudi iz državnih blagovnih rezerv, od koder so do zdaj sprostili 5040 litrov mleka, 500 kilogramov mleka v prahu in 99.750 litrov vode. Izdali so tudi 1636 kompletov terenskih postelj in približno 135.000 pripomočkov za enkratno uporabo, kot so prevleke za odeje in higienske brisače. Skladno z zahtevo ministrstva za zdravje so izdali tudi več kot sto različnih drugih medicinskih pripomočkov, 46 artiklov zdravil in 2000 respiratorjev.