Tiskane izdaje
Ljubljana - Računsko sodišče (RS) je revidiralo pravilnost poslovanja družbe Stadion, d. o. o. in smotrnost poslovanja Mestne občine Ljubljana (MOL) in družbe Stadion pri gradnji nogometnega stadiona v Ljubljani. Družbi Stadion je RS izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja, MOL pa je, zaradi nesmotrnosti pri gradnji stadiona, naložilo pripravo odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi v 90 dneh ter predlagalo likvidacijo družbe Stadion.
RS je ugotovilo, da je družba Stadion od leta 2003 do 15. junija 2005 porabila 72 milijonov tolarjev, od tega za redno delovanje približno 38 milijonov tolarjev, za izdelavo študij pa dobrih 33 milijonov. Ob tem je predsednik RS Igor Šoltes poudaril, da so pri družbi Stadion brez postopka javnega naročanja oddali za 32,2 milijona tolarjev javnih naročil, ugotovili pa so tudi nepravilnosti pri obračunavanju plač.
Postopek gradnje nogometnega stadiona v Ljubljani ni potekal uspešno, učinkovito in gospodarno, saj ljubljanski mestni svet pri sprejemu sklepa o gradnji stadiona ni ustrezno določil ciljev družbe Stadion pri izvedbi gradnje nogometnega stadiona, pomanjkljivo je določil faze gradnje nogometnega stadiona in ni določil roka za dokončanje del. RS MOL med drugim očita, da ni opravila nobenega nadzora v družbi Stadion glede namenske rabe sredstev in je družbi Stadion izplačevala sredstva, čeprav določeni stroški niso temeljili na verodostojnih listinah oziroma izvajalci niso bili izbrani na podlagi postopkov javnega naročanja.
Revizija je pokazala tudi negospodarnost podpisa pogodbe o nakupu zemljišča v Stožicah, ki sta jo leta 2001 podpisala Ivan Zidar za SCT in takratna županja Viktorija Potočnik za MOL. Šoltes je pojasnil, da bi morala MOL pri sklepanju pogodbe preveriti obstoj bremen, povezanih z zemljišči, še posebej, ker so bila bremena vpisana v zemljiško knjigo in je zanje vedela. Del zemljišča je bil v postopku denacionalizacije, na del je bila vpisana hipoteka NLB, potrebna pa je tudi sanacija gramoznice. RS ocenjuje, da je bil nakup vseh zemljišč v vrednosti skoraj 2,3 milijarde tolarjev negospodaren, saj se MOL ni ustrezno zavarovala, če bi bilo denacionalizacijskemu zahtevku ugodeno. Prevzela pa je tudi bremena sanacije gramoznice v znesku 1,5 milijona evrov, kar je po Šoltesovih besedah desetina vrednosti celotnega zemljišča.
Opozoril je še, da MOL kljub pridobitvi izbrisne pobotnice štiri leta ni vložila predloga za izbris hipoteke v zemljiški knjigi v korist upnika NLB v znesku 690 milijonov tolarjev, kar kaže na to, da nima ustrezno organiziranega poslovanja z nepremičninami v svoji lasti.
RS je od MOL zaradi ugotovljenih nesmotrnosti zahtevalo odzivno poročilo, v katerem mora v 90 dneh izkazati ukrepe, ki se nanašajo na prenos vseh aktivnosti, povezanih z gradnjo nogometnega stadiona na MOL, ter predložiti izdelano analizo smiselnosti obstoja gospodarske družbe Stadion v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah oziroma pričeti s postopkom likvidacije družbe Stadion.
MOL mora predstaviti aktivnosti za izdelavo strategije razvoja športa v Ljubljani z analizo dolgoročnih potreb po gradnji ali obnovi športnih objektov in primernih lokacij zanje, aktivnosti za spremljanje postopka denacionalizacije in ukrepe, s katerimi bo zagotovljena namenska uporaba kupljenega zemljišča v Stožicah ter ukrepe za vzpostavitev notranjih kontrol pri sklepanju pogodb o nakupljenih zemljiščih, ki bodo zagotovile preveritev bremen in njihovo upoštevanje pri določitvi cene in zavarovanju namenske uporabe zemljišč.
Ob dejstvu, da je z razglasitvijo stadiona Bežigrad za kulturni spomenik državnega pomena verjetnost obnove tega objekta zelo majhna, je projekt gradnje nogometnega stadiona v Ljubljani po štirih letih ponovno na začetku, meni Šoltes.
