Ljubljana - Vodstvo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da bodo varčevalni ukrepi, ki so jih sprožili in pri katerih naj bi sodelovali tudi zdravniki, kratko malo morali zaživeti. Kakor pravi generalni direktor Samo Fakin, se bo »metanje denarja stran« moralo končati. »Prepričan sem, da so prihranki mogoči, kajti v zdravstveni dejavnosti se skriva od 10 do 15 odstotkov rezerv, ki jih je zdaj, ko so se prihodki zmanjšali, plače pa povišale, treba uporabiti ali pa znižati plače,« meni Fakin, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil temeljne (pre)usmeritve na področju zdravil.
Z varčevalnimi mehanizmi, ki so jih pri ZZZS večinoma že spravili v pogon, naj bi letos privarčevali okrog 20 milijonov evrov. Pri tem tako Samo Fakin kot vodja oddelka za zdravila pri ZZZS Jurij Fürst poudarjata, da ukrepi zavarovancev oziroma bolnikov ne bodo prizadeli. Kakšne bodo torej spremembe?
ZZZS bo zdravnike, denimo, pozival k predpisovanju zdravil z nezaščitenim imenom, saj v tem primeru lekarniški farmacevt pacientu lahko izda najcenejše, a po kakovosti in učinkovitosti povsem primerljivo zdravilo. Kakor pojasnjuje Fürst, je pri takšnih zdravilih veliko možnosti za prihranek, saj tak način predpisovanja spodbuja tudi konkurenčnost med proizvajalci zdravil.
Fakin pravi, da ima farmacevtska industrija, s katero se dogovarjajo o dodatnem zniževanju cen zdravil, posluh za nastalo krizo, pri čemer pa bi bil takšen odziv »nujen pri vseh partnerjih, tudi pri izvajalcih zdravstvenih storitev in pri zavarovancih«. Zadnji naj bi dosledneje, predvsem pa pravilno porabljali predpisana zdravila, kajti na račun zavrženih zdravil zdravstvena blagajna vsako leto izgubi okrog šest milijonov evrov.
Še resnejša težava pa so zapleti pri pacientih, ki jemljejo veliko zdravil; približno tisoč Slovencev vsak dan zaužije tudi več kot 15 različnih zdravil. Podatki namreč kažejo, da pri okrog šestih odstotkih vseh pacientov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje (na oddelkih internistike), njihove težave z zdravjem zakrivi medsebojno učinkovanje zdravil. Letni strošek »odpravljanja« neželenih posledic zdravil se menda vrti okoli 30 milijonov evrov.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela