Milijonska krivica dedinji ne bo poplačana

Tožba zoper občine Mežiške doline: višje sodišče razsodilo v prid Ravnam, Mežici in Črni, Prevalje v novo pravdo.

Objavljeno
22. julij 2015 09.59
celin prevalje
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Slovenj Gradec – Dedinja Johanne Stockl, ki je s tožbo od štirih občin Mežiške doline, pravnih naslednic nekdanje skupne občine, zahtevala 1,26 milijona evrov odškodnine za leta 1972 neupravičeno odvzeta zemljišča, do denarja ni več upravičena. Tako je po njeni pritožbi odločilo tudi višje sodišče. Sodišče je pri sodbi sicer izvzelo občino Prevalje, ki bo morala za del zemljišča s Stocklovo v ponovno pravdo. A pri tem gre za manjše zemljišče, vredno manj kot 10.000 evrov.

Milijonski zahtevek do občin Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem je bil posledica neveljavne kupoprodajne pogodbe iz leta 1972, s katero je občina takrat po domače prišla do 31.000 kvadratnih metrov zemljišč na Prevaljah. Za današnjo protivrednost 300 evrov jih je namreč »odkupila« od lastnika Hansa Zimmerla, čeprav je bil ta že 20 let pokojni. Ker v občini tega menda niso vedeli, je namesto izginulega Zimmerla ogromno zemljišče, na katerem danes stojijo tovarna Lek, koroška avtobusna družba Koratur in Petrolov bencinski servis, prodajal »skrbnik posesti«, ki pa si ga je izbrala občina sama in je bil celo občinski funkcionar ter tako v navzkrižju interesov. Brez pooblastila je tuje zemljišče za drobiž prodal občini, ki pa ni nikoli niti poravnala že tako skromne kupnine. Občina je del zemljišča takoj prodala Tekstilni tovarni Otiški Vrh, več kot dve tretjini pa je brezplačno prenesla na družbo Ljubljana Transport.

Tudi krivica zastara

Pogodbo je sodišče leta 2009 razglasilo za nično, na osnovi česar je Zimmerlova dedinja Stocklova od občin naslednic zahtevala odškodnino 1,26 milijona evrov, saj vračilo v naravi ni bilo več mogoče. V vmesni sodbi je maja lani slovenjgraško sodišče odločilo, da je zahtevek Stocklove zastaral. Kot je navedla sodnica, povračilni zahtevek zastara v petih letih, a ker je šlo v tem primeru za posebne okoliščine, saj je bil Zimmerl ob sklenitvi pogodbe že 20 let mrtev, je petletni zastaralni rok začel teči od dne, ko je dedoval njegov naslednik Raimond Zimmerl, kar se je zgodilo leta 1995. Kakršnakoli terjatev v zvezi z neveljavno pogodbo je po mnenju sodišča tako zastarala najpozneje konec leta 2000.

Prevaljčani prodali med procesom

Sodišče je takrat zavrnilo tudi zahtevek po vračilu tistega dela zemljišč, ki so še v lasti občine Prevalje, češ da je po določbah takrat veljavnega zemljiškoknjižnega zakona prav tako že zastaral. Stocklova se je zoper sodbo pritožila na višje sodišče, ki pa je pritožbo zdaj zavrnilo in potrdilo sodbo slovenjgraškega sodišča v delu, ki se nanaša na 1,26-milijonski odškodninski zahtevek do vseh občin. Ugodilo pa je Stocklovi v delu, ki se nanaša na dodatek k tožbi izpred treh let. Takrat je Stocklova namreč ugotovila, da je občina Prevalje del spornega zemljišča, ki je bil še v občinski lasti, med procesom prodala podjetju Slatin, d. o. o., zato je Stocklova zahtevek po vračilu v naravi spremenila v odškodnino tudi za ta kos nekdanjega Zimmerlovega zemljišča. Zanj zahteva 3800 evrov skupaj z zamudnimi obrestmi. Sodišče meni, da za takšen tožbeni zahtevek zastaranje ni nastopilo, zato je v tem delu pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Stocklova bo morala vsem občinam, razen Prevalj, povrniti sodne stroške (skupaj okrog 20.000 evrov), ki bo morala vsaj del stroškov poravnati sama.

Župan Prevalj Matic Tasič je dejal, da gre za manjše zemljišče, veliko med 400 in 500 kvadratnimi metri ter vrednosti pod 10.000 evrov. »Počakali bomo na sodišče, kar se nas tiče, s tem nimamo večjih težav. Parcela je bila prodana med postopkom, vse drugo [nekdanje Zimmerlovo zemljišče] pa je že leta v lasti drugih, ne občine. Če bo treba tožnico poplačati, jo bomo pač poplačali.«