Tiskane izdaje
Lovrenc na Dravskem polju – Zaključni račun sedemletnega zapleta z odpadnimi gumami v gramoznici med Lovrencem in Kidričevim bodo, kot kaže, plačali davkoplačevalci. Če se ministrstvo za okolje in prostor ter podjetje Albin Promotion ne bosta poravnala za 4,5 milijona evrov odškodnine, bo podjetje tožilo državo za izgubljenih 5,8 milijona (z obrestmi pa do deset milijonov evrov).
Spor je zakuhalo ministrstvo pod vodstvom Janeza Podobnika, ki je podjetju Albin Promotion v lasti Albina Brencla izdalo gradbeno dovoljenje za sanacijo 3,5 hektara velike gramoznice, agencija za okolje pa mu je izdala okoljevarstveno dovoljenje. Toda pozneje se je izkazalo, da bi gradbeno dovoljenje morala izdati upravna enota. Dovoljenje je bilo odpravljeno, zato tudi okoljevarstvenega ni bilo mogoče podaljšati, sanacija pa je obstala in je ni bilo mogoče dokončati. Zaradi tega podjetje zahteva odškodnino.
»Odškodnino zahteva, ker trdi, da mu je z odpravo gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici nastala škoda. Škoda naj bi mu nastala zaradi stroškov, ki jih je imel s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, investicijskih gradbenih storitev, plač delavcev ter zaradi nezmožnosti predelave celih odpadnih gum in nezmožnosti prevzema mlete gume,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Albin Brencl državi ponuja poravnavo. Za odškodnino predlaga 4,5 milijona evrov, če mu država poleg tega dovoli iz gramoznice odstraniti preostalih 42.000 ton gum in površino prekriti z zemljo – ta dela bi opravil za 2,2 milijona evrov. Inšpektorat za okolje je že izbral izvajalca, ki bo za približno isto vsoto odstranil le 28.000 ton gum.
Preti še kazen Evrope
Ker je ministrstvo privolilo v poravnavo, je posredno že priznalo, da je povzročilo škodo z nezakonitim gradbenim dovoljenjem. »Zahteva je previsoka, možnost za poravnavo pa obstaja,« je potrdila tudi generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte. Vprašanje je torej samo še, koliko bo državo stala napaka z gradbenim dovoljenjem. Če sanacija gramoznice ne bo hitra, jo lahko doleti še milijonska kazen evropskega sodišča.
Kako država zapravlja davkoplačevalski denar, potrjujeta tudi primera ptujskega odlagališča odpadkov Gajke, kjer sta ministrstvo in agencija šest let neupravičeno zavlačevala z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in občino oškodovala za 20 milijonov evrov evropskega denarja, ter ormoške tovarne sladkorja, pri kateri je bilo zaradi napačnih odločitev kmetijskega ministrstva o razgradnji izgubljenih 8,6 milijona evrov.
Znan je izvajalec, ki bo iz nekdanje gramoznice v Lovrencu za približno dva milijona evrov odstranil 28.000 odpadnih avtomobilskih pnevmatik. Toda z odškodnino podjetju Albin Promotion bi skupni strošek sanacije zemljišča lahko presegel deset milijonov evrov.
Koliko bo v resnici stala odstranitev gum, lahko le ugibamo, saj na inšpektoratu tega še ni mogoče izvedeti: »Ker je na odločitev mogoče vložiti zahtevek za revizijo, na to še ne moremo odgovoriti.« Izbrani izvajalec bo moral iz gramoznice odstraniti tri tisoč ton še celih gum in 25.000 ton zmletih. Za prevzem, prevoz in predelavo (sežig ali recikliranje) bo iz proračuna na voljo približno dva milijona evrov, a po neuradnih ocenah to ne bo dovolj za tolikšno količino. Potem bo tam ostalo še kakšnih 14.000 ton zmletih in že zasutih gum, ki pa jih bo tudi treba odstraniti, in za to naj bi poskrbeli s še enim razpisom. Podjetje Albin Promotion (AP) je pred dvema letoma že prodalo 2800 ton gum v Afriko, a mu je država preprečila nadaljnje praznjenje gramoznice.
Koliko zmletih gum, ki so že zasute, bo še treba odpeljati, na inšpektoratu ne vedo, pa tudi »način odstranitve bo mogoče določiti šele po odstranitvi zgoraj navedenih odpadnih gum«. Po prvotnem projektu iz leta 2006 je bilo predvideno na 3,5 hektara odložiti in zasuti 168.000 ton gum. AP jih je tja pripeljal vsega skupaj 49.000 ton. Približno 4500 ton jih je zgorelo v dveh velikih požarih, o katerih je Albin Brencl prepričan, da sta bila podtaknjena.
Zaplet z dovoljenji
Podjetje AP je gramoznico najelo od občine Kidričevo za 120.000 evrov služnostne odškodnine (plačalo je polovico te vsote) in se obvezalo, da jo najprej očisti, saj je bila dolga desetletja divje odlagališče. Prek podjetja Čisto mesto Ptuj je AP pospravil in recikliral kakšnih 80 kubičnih metrov salonitnih plošč, nekaj deset zavrženih avtomobilov, šest kontejnerjev akumulatorjev in veliko nevarnih odpadkov, med katerimi je bilo največ ostankov škropiv in drugih kemikalij.
AP je za takšno sanacijo in zasutje gramoznice z zmletimi gumami ter prekritje s plastjo zemlje dobil okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje (gradbeno 12. 12. 2007, postopek sta vodila Boštjan Butara in Helena Čebašek, podpisala ga je Gordana Ljubič). Po dveh požarih gum je občina Kidričevo odstopila od pogodbe, v nadzorstvenem postopku pa so inšpektorji ugotovili, da je gradbeno dovoljenje izdal MOP pod vodstvom ministra Janeza Podobnika, po zakonu pa bi ga morala izdati upravna enota. Brez gradbenega dovoljenja je potem prenehalo veljati še okoljevarstveno in nastal je nerešljiv klobčič, ki se je zakotalil do evropske komisije, ta pa ga je po opominih državi in njenem neukrepanju predala evropskemu sodišču. Gume so zdaj v gramoznici nezakonito, zato jih je treba odstraniti in ustrezno predelati ali uničiti. Če to ne bo opravljeno pravočasno (na ministrstvu pravijo, da bo sanacija končana do junija 2017), sledi tožba in po mnenju nekdanjega evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika bi za plačilo kazni potrebovali milijone evrov.
AP z rešitvijo v eni potezi
Država naj bi denar za sanacijo gramoznice izterjala od AP. Ker podjetje ni več moglo delati (tudi drugih programov), je od aprila v blokadi, 38 zaposlenih je dobilo odpoved. Nekdanji delavci so vložili zahtevek za stečajni postopek, a ga je sodišče zavrnilo, pojasnjuje Albin Brencl.
AP se je prijavil že na prvi letošnji razpis za odstranitev gum. Zaradi blokade pa ni mogel priložiti bančne garancije in eden od ponudnikov se je pritožil. Ker bančnega jamstva ne more dobiti, AP na ponovljenem razpisu ni mogel sodelovati. »Teh 28.000 ton bi odstranili za 1,5 milijona evrov. Ponudili smo, usklajeno z evropsko komisijo, da za 2,2 milijona evrov odstranimo vse in gramoznico prekrijemo z zemljo. Prav zdaj gradijo avtocesto med Draženci in Gruškovjem in tu je odvečne zemlje toliko, da ne vedo, kam z njo. Prava rešitev bi bila sanacija v eni potezi. Mi imamo rešitev za gume: sežig v cementarni v Bosni in v sežigalnici v Pakistanu.«
A vse bo odvisno od poteka poravnave. Albin Brencl je evropsko komisijo zaprosil, da do 8. januarja, ko bo prvi poravnalni narok, posreduje iz svojega spisa tiste dokumente, ki dokazujejo protipravno ravnanje države v tem primeru.
