Mineva leto dni od državnozborskih volitev

Mineva leto dni od državnozborskih volitev, ko so največjo vladno stranko SDS porazili Socialni demokrati, ki so skupaj z drugimi levosredinskimi strankami pod vodstvom premiera Boruta Pahorja oblikovali deveto slovensko vlado.

Objavljeno
20. september 2009 14.44
Da. O./STA
Da. O./STA
Ljubljana - Mineva leto dni od državnozborskih volitev, ki so postregle s spremembami na slovenskem političnem prizorišču. Do tedaj največjo vladno stranko SDS so namreč porazili Socialni demokrati, ki so skupaj z drugimi levosredinskimi strankami pod vodstvom premiera Boruta Pahorja oblikovali deveto slovensko vlado.

Na državnozborskih volitvah 21. septembra je zmagala do tedaj opozicijska stranka Socialnih demokratov, ki jo je podprlo 320.248 volivk in volivcev oziroma 30,45 odstotka. Nekdanja največja vladna stranka SDS se je z glasovi 307.735 volivcev oziroma 29,26 odstotka uvrstila na drugo mesto.

V parlament so se uvrstili še Zares (98.526 glasov oz. 9,37 odstotka), DeSUS (78.353 oz. 7,45 odstotka), SNS (56.832 oz. 5,40 odstotka), SLS in SMS (54.809 oz. 5,21 odstotka) in LDS (54.771 oz. 5,21 odstotka). Zunaj parlamenta sta ostali Nova Slovenija in Lipa, ki jima ni uspelo preseči 4-odstotnega parlamentarnega praga.


V skladu z volilnimi izidi je v poslanske klopi sedlo 29 poslancev SD, 28 poslancev SDS, devet poslancev Zaresa, sedem poslancev DeSUS ter po pet poslancev SNS, SLS in LDS. Za novega predsednika DZ so poslanci novega mandata izvolili Pavla Gantarja (Zares), za podpredsednike pa Mirana Potrča (SD), Franceta Cukjatija (SDS) in Vasjo Klavoro (DeSUS).

Po volitvah je Borut Pahor kot predsednik relativne zmagovalke volitev in tedaj najverjetnejši mandatar začel pogovore o sestavi nove vladne koalicije. Tudi na formalni ravni se je nadaljevalo sodelovanje s strankama Zares in LDS, s katerima so se Socialni demokrati pred volitvami povezali v tako imenovani levi trojček. Sodelovanje v novi vladni koaliciji je Pahor ponudil tudi dvema strankama dotedanje vladne koalicije, DeSUS in SLS.


Medtem ko so se Zares, LDS in DeSUS odločili za vstop v vladno koalicijo oziroma začetek pogajanj o koalicijski pogodbi, pa je SLS sklenila, da se bo v sedanjem mandatu preselila v opozicijske vrste. Predsedniki vseh štirih strank, Pahor, Gregor Golobič (Zares), Katarina Kresal (LDS) in Karl Erjavec (DeSUS) so nato podpisali koalicijski sporazum, ki naj bi predstavljal "odgovor na izziv časa, v katerega vstopamo, in obenem predstavlja vizijo razvoja, v kateri bo vsakdo imel možnost in priložnost za ustvarjanje dostojnega življenja".


Medtem je predsednik republike Danilo Türk 3. novembra Pahorja tudi uradno predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade. Državni zbor ga je izvolil 7. novembra, in sicer z 59 glasovi za in 24 proti. Za Pahorjevo izvolitev so poleg poslancev koalicijskih SD, Zares, DeSUS in LDS glasovali še v SLS in SNS, nasprotovali pa v SDS. Ministrsko listo pa je državni zbor podprl 21. novembra, s čimer je Slovenija dobila deveto vlado od osamosvojitve države.


Zadnje objavljene javnomnenjske raziskave pred parlamentarnimi volitvami so sicer napovedovale zmago dotedanje največje vladne stranke SDS, a se je v zadnjem tednu pred volitvami tehtnica prevesila v prid Socialnim demokratom. Razloge za takšen preobrat so politiki in politični analitiki iskali v različnih dejavnikih, od afere Patria do podpore, ki sta jo "levemu trojčku" v zadnjem tednu pred volitvami izrekla nekdanji predsednik republike Milan Kučan in ljubljanski župan Zoran Janković.


Volilno kampanjo je namreč v začetku septembra razburkal finski dokumentarec Resnica o Patrii, v katerem so tedanjega premiera Janeza Janšo obtožili domnevnega sprejemanja podkupnine s strani finske Patrie. Afera je postala glavna tema predvolilnih soočanj in medijskega poročanja. Razpravam in polemikam o domnevnem podkupovanju in vpletenosti premiera v domnevno podkupovanje so se kmalu pridružile domneve in trditve o politični motiviranosti dokumentarca.


Janša je denimo vzrok za preobrat videl v "velikem poku" iz Finske. Poleg tega pa je v tednu pred volitvami po njegovem mnenju prišlo do "izjemne mobilizacije na ideološki podlagi s strani t.i. tranzicijske levice, tudi tranzicijski velekapital se je preko svojih medijev izjemno angažiral".


Pahor pa je očitke o politični motiviranosti afere zavrnil in zagotovil, da so si socialni demokrati zmago na volitvah "prigarali sami s trdnim delom". Zato po njegovih besedah nikomur niso nič dolžni, niti posameznikom, ki so jih pred volitvami podprli.


Razloge za politični preobrat so ocenjevali tudi nekateri politični analitiki. Politolog Milan Balažic je denimo menil, da so v zadnjem tednu pred volitvami tehtnico na drugo stran prevesili negativni učinek plačnega sistema, "morda zapozneli učinek afere Patria" in večja angažiranost levice. Prav tako je prepričan, da so mnogi volivci menili, da ne živijo bolje kot pred štirimi leti.


Sociolog Matej Makarovič pa je po volitvah pojasnil, da je v zadnjih dneh pred volitvami prišlo do "izredno intenzivne mobilizacije volivcev t.i. levice, še posebno v Ljubljani,". Menil je, da je trojček SD-LDS-Zares uspel v zadnjem tednu pred volitvami ustvariti vtis, da gre za odločilne in usodne volitve, "k čemer jih je prepričeval skupen nastop prej nič kaj enotnega trojčka ter podpora Jankovića in Kučana".