Mineva pet let od prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih

Ljubljana - Mineva pet let od uveljavitve novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, s čimer se je prepovedala uporaba tobačnih izdelkov v javnih in delovnih zaprtih prostorih ter zvišala starostna meja za nakup tobačnih izdelkov z dosedanjih 15 let na 18 let. Z novelo se je omejila izpostavljenost dimu, a delež kadilcev ni bistveno padel, poroča STA.

Tako pet let že velja popolna prepoved kajenja za vse zaprte delovne in javne prostore, kajenje pa je na teh mestih mogoče le v kadilnicah.

Z novelo je ministrstvo za zdravje v prvi vrsti želelo zaščiti zaposlene vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Dolgoročni cilj novele pa je zmanjšanje povpraševanja po tobačnih izdelkih, zmanjšanje deleža kadilcev med mladimi in odraslimi ter povečano opuščanje kajenja.

Po uveljavitvi novele je v Sloveniji pomembno upadel obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu v vseh prostorih, kjer zakon kajenje prepoveduje, a se delež kadilcev ni bistveno znižal. Raziskave kažejo, da še vedno kadi četrtina odraslih.

Najglasnejši nasprotniki zaostrovanju zakonodaje so bili gostinci, ki danes ocenjujejo, da so zaradi posledic zakona ob vsaj 20 odstotkov prihodkov. Najbolj prizadeta naj bi bila igralniška panoga.

Zdravstveni inšpektorji so v tem času opravili preko 41.000 nadzorov glede spoštovanja protitobačnega zakona in izrekli za preko 1,4 milijona evrov glob. Inšpektorji za delo ugotavljajo, da je število prijav o kršitvah s področja prepovedi kajenja nizko.

Stroka pa že poziva k novim ukrepom na področju zaostrovanja protitobačne zakonodaje, v pripravi je tudi revizija celotne direktive o tobačnih izdelkih, zaključuje STA.