Koalicijski poslanci so obenem zavrnili predloge Združene levice za bolj temeljit poseg, ki bi minimalni dohodek nekaterim zvišal še bolj.
Novo zakonsko definicijo minimalne plače, s katero bi zaposleni na minimalni plači dobili posebej plačane dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako kot jih že prejemajo vsi drugi zaposleni, je v obravnavo vložilo sedem reprezentativnih sindikalnih central, kot kaže, pa jo bodo v nadaljnjem postopku podprli tudi poslanci. »Z uveljavitvijo predlaganih sprememb bi se po 20 letih odpravila nepravična obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in opravljajo nočno delo ali delo v drugem neugodnem času,« ocenjuje izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje.
Sprememba definicije minimalne plače po njeni oceni ne bo imela večjih posledic za javne finance, prav tako pa ne bo opazneje prizadela delodajalcev. »Spremembam najbolj nasprotujejo prav tisti delodajalci, ki nimajo sklenjenih kolektivnih pogodb in kjer ni socialnega dialoga,« pravi.
Redefinicija je naletela na ostro nasprotovanje delodajalskih organizacij, ki opozarjajo, da so posledica lahko tudi odpuščanja. Združenje delodajalcev Slovenije je že večkrat zagrozilo, da bodo zaradi tega odstopili od socialnega sporazuma. Slovenske delodajalce so podprla tudi nemška podjetja v Sloveniji. Po njihovem mnenju nova definicija povečuje pritisk na povišanje vseh plač, tudi oni pa opozarjajo, da bi to lahko povzročilo zmanjševanje števila zaposlenih.