Minister bi rad do trikrat višjo turistično takso

Zakon o spodbujanju razvoja turizma bo v vladni obravnavi že prihodnji teden. Koliko bi podražili turistično takso in dodatno obdavčili turizem?

Objavljeno
19. oktober 2017 14.33
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Planica, Portorož − Vlada bo prihodnji teden prvič obravnavala osnutek zakona o spodbujanju razvoja turizma, je na dnevih slovenskega turizma napovedal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in dodal, da bo zakon sprejet še v času te vlade. Napoved o trikrat višji turistični taksi in novem davku pa že vznemirja turistične delavce.

Minister Počivalšek bo predlagal zakon, ki naj bi zagotovil nove vire za delovanje Slovenske turistične organizacije (STO) in tudi za razvojni sklad, ki bi pomagal k večjemu preboju slovenskega turizma v višji kakovostni razred. Novi davek naj bi uvedli za vsa podjetja, ki svoj prihodek ustvarjajo iz turizma. Osnova za plačilo davka bi bil obseg ustvarjenih prihodkov. Predsednik sekcije gostincev obrtno-podjetniške zbornice Mate Matjaž je ministru že včeraj jasno povedal, da v turizmu ni možnosti za dodatne obremenitve in da se bodo podjetniki taki nameri odločno postavili po robu.

Drugi predlog, ki že vzbuja pomisleke, pa predvideva tudi do trikrat višjo turistično takso. S sedanjih 1,26 evra naj bi jih zvišali na tri evre, v največjih turističnih središčih, kot sta Piran in Ljubljana, pa celo na štiri evre. Tudi ta predlog se zdi predstavnikom gospodarstev nesprejemljiv, saj bi taka taksa za štiričlansko družino pomenila še dodaten strošek v ceni počitnic. Minister Počivalšek si višjo takso zamišlja predvsem zato, da bi z njeno pomočjo zagotovil STO namesto sedanjih okoli 12 milijonov evrov za letno delo vsaj 20 milijonov evrov. Takšna je bila tudi njegova napoved ob prevzemu ministrske funkcije.

Neizkoriščen vir so igralniške koncesnine

Več strokovnjakov je že ugovarjalo, da bi morala država najprej upoštevati veljavno zakonodajo, po kateri bi morali del igralniških koncesnin nameniti za delovanje STO, saj se ta zdaj izgubi v integralnem proračunu države. O turistični taksi pa menijo, da bi zadoščala precej nižja podražitev ob hkratnem učinkovitejšem evidentiranju in zaračunavanju takse.

»Lani so slovenske občine s turistično takso zbrale malo manj kot 12 milijonov evrov. Novi zakon o prijavi bivališča predvideva uvedbo registra nastanitvenih obratov in nov način poročanja o prisotnosti gostov. Že samo ta zakon in njegovo dosledno izvajanje bi po mojem mnenju lahko pripomogla, da bi v Sloveniji zbrali za dva milijona evrov več takse kot zdaj,« je povedala vodja turistične organizacije Koper Tamara Kozlovič, ki je v magistrski nalogi temeljito proučila problematiko turistične takse.

V Kopru so še pred tremi leti imeli registriranih vsega 67 nastanitvenih obratov, lani 101, letos jih je že 140. Delno na račun večjega nadzora delno pa na račun boljših možnosti v turizmu, ugotavlja Tamara Kozlovič. Če bo res uveden nov način registracije obratov ter bo s tem omogočen in zagotovljen strožji nadzor (ter višje kazni), bo tudi turistične takse več.

V piranski občini poberejo največ, okoli šestino vse takse v državi: lani 2,02 milijona, letos zaradi uspešnejše sezone 2,12 milijona evrov. Od tega 348.000 na račun pavšalne turistične takse v 2200 prijavljenih ob koncu tedna in 55.000 od pavšalistov v prijavljenih plovilih. Delež tistih, ki nenadzorovano oddajajo nastanitve gostom, pa je gotovo večji.

Več turističnih delavcev je menilo, da je v Sloveniji sicer turistično takso še mogoče zvišati, vendar bi bilo po njihovem mnenju tvegano, če bi takso zvišali za več kot 300 odstotkov.