Tiskane izdaje
Ministra so na ogledih spremljali velenjska podžupanja Breda Kolar ter poslanci in svetniki s Koroške in iz Šaleške doline, z njim pa je bil tudi Tomaž Vidic, predsednik uprave Darsa, ki je po odločitvi vlade investitor in bo z državnimi poroštvi tretjo os tudi gradil. Vidic je povedal, da oba odseka zgornje tretjine ceste med Avstrijo in Hrvaško v skupni dolžini 31,5 kilometra, torej odsek Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj Gradec, obravnavajo enakovredno. O štiripasovnici ali dvopasovnici do Slovenj Gradca pa je Gašperšič dodal, da bo štiripasovnica v »končni fazi«, kar pa nujno ne pomeni tudi v prvi fazi, saj mora Dars še predstaviti študijo o prometnih obremenitvah med Šaleško dolino in Koroško.
Gašperšič za letos, za kar je denar v letnem načrtu Darsa zagotovljen, napoveduje geološke raziskave in nekatera pripravljalna dela ter izdelavo projektne dokumentacije, v proračunu pa je predviden denar za odkupe zemljišč. Prva gradbena dovoljenja po odsekih bi lahko dobili do konca leta 2018, temu pa bodo sledili razpisi za oddajo del. Vidic je dodal, da so se prvi postopki za odkupe zemljišč že začeli.
Za projekte in zemljišča ima Dars denar torej zagotovljen. Gradnja bo financirana v okviru razpoložljivih sredstev Darsa, ki bodo podprta s posojili v okviru poroštvenega zakona.
»O nujnosti in potrebnosti trase ni treba več nikogar prepričevati. Brez te cestne povezave bosta regiji gospodarsko ogrožena,« je dejal Gašperšič, ki se je v Gorenju sestal tudi s predsednikom uprave Franjem Bobincem in ponovil namero vlade, da do ceste čimprej pride.
Državni prostorski načrt (DPN) za odsek Velenje-Slovenj Gradec je bil sprejet že leta 2013, Gašperšič pa je izrazil zadovoljstvo, da je bil letos januarja sprejet tudi DPN za odsek Šentrupert-Velenje. »Celotna trasa obeh odsekov je zelo zahtevna, strokovnjaki pravijo, da je primerljiva z odsekom avtocesta preko Trojan in to bo zahteven zalogaj tudi za gradbeno operativo, da bo gradnjo v predvidenih rokih tudi izvedla,« je povedal minister za infrastrukturo.
O vztrajnih nasprotovanjih trasi Šentrupert-Velenje s strani dela civilne družbe, predvsem v Braslovčah in Šmartnem ob Paki, je minister na vprašanje, če to lahko prepreči ali upočasni gradnjo dejal, da večina prebivalcev cesto podpira. Upa, da pravna in administrativna sredstva, ki jih nasprotniki sprožajo, več ne bodo ovirala gradnje, niti njihova napoved ustavne presoje vsebine in načina sprejetja uredbe o DPN trase ne. »Prepričan sem, da bomo odločitve znali obrazložiti. Tudi nasprotovanje kmetijskega ministra Dejana Židana (ki je sprejetju uredbe na vladi nasprotoval - op.p) je treba razumeti tako, da si on mora prizadevati za ohranjanje kmetijskih zemljišč. Trasa Šentrupert-Velenje je bila tudi zaradi tega optimizirana in se je v največji možni meri izognila kmetijskim zemljiščem, jo je pa prav to tudi podražilo,« je povedal ob ogledu zemljišč v Pesju pri Velenju na zahodni strani Gorenja, kjer se bosta koroški in savinjski odsek trase povezala. Minister si želi, da bi odkupi zemljišč v čim večji možni meri potekali sporazumno in da ne bi bile potrebne razlastitve.
Na Koroškem pa je Gašperšič že pred tem svetu županov jasno povedal, da zahteve o pisnem dogovoru in z zavezami o časovni izvedbi hitre ceste ne bo: »To bo ustrezno opredeljene v operativnih načrtih. Vlada tovrstnih sporazumov ne sklepa!«
