Minister naj le govori

Dvignite torej roko, če vam je všeč, da ministri govorijo, kar ni usklajeno v koaliciji, in tako odkrivajo o čem pač razmišljajo! Videli smo namreč, da imajo ministri na splošno kar dober občutek za predloge, ki jih javnost ni pripravljena pogoltniti.

Objavljeno
27. avgust 2009 21.19
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Minister za finance France Križanič ima navado, ki bi morala biti novinarjem všeč, a mu prav mediji zaradi nje prvi rišejo oslovska ušesa: rad nepričakovano pove tudi kaj takšnega, na kar politična koalicija še ni pritisnila sedmih pečatov in tako ministrskemu zboru še ni razvezala ust, da sme novico širiti tudi drugje, ne le med seboj. Ni dvoma, v vladi Janeza Janše se kaj takega ni moglo zgoditi: novinarji so vedeli, da nekdanji finančni minister Bajuk ne odobrava enotne davčne stopnje, toda javno ga nihče ni slišal reči nič slabega o tej zamisli, ki je bila všeč predsedniku njegove vlade.

Dvignite torej roko, če vam je všeč, da ministri govorijo, kar ni usklajeno v koaliciji, in tako odkrivajo o čem pač razmišljajo! Pravkar smo videli, da imajo ministri na splošno kar dober občutek za predloge, ki jih javnost res ni pripravljena pogoltniti, in se jim hitro odrečejo, če le stiska ni prehuda: taka je bila očitno zamisel o dveh dodatnih davčnih razredih za čiste letne dohodke nad 30.500 evri. Minister Križanič je vendarle opravil hitro učinkovito testiranje: zavezanci, na katere je ciljal, so mu z javnimi odzivi očitno sporočili, da ne bodo brez odpora privolili v večje davčno breme.

Vsekakor se je znova pokazalo, da nič ne more razburiti javnosti bolj kakor napoved o višji obdavčitvi. Spomnimo pa se tudi: ko je vlada Janeza Janše leta 2006 uzakonila trirazredno dohodninsko lestvico in zgornjo stopnjo s 50 spustila na 41 odstotkov, ni bilo malo analitikov, ki so menili, da se je kljub vsemu spustila prenizko in bi mogla obdržati vsaj še eno nekaj višjo stopnjo za najvišje dohodke, morda 45-odstotno. Drugače pa je tako: leta 2007 je bilo v tretjem, najvišjem dohodninskem razredu 13,7 odstotka zavezancev, ki so prispevali 60 odstotkov zbrane dohodnine.

Zdaj torej precej natančno vemo, kje vlada ne bo mogla najti dodatnih davčnih virov: ne bo šlo ne pri dohodnini ne pri obdavčitvi podjetij, davku na dodano vrednost se finančno ministrstvo za zdaj v loku izogiba, davek na plače je šel v pozabo, nobene možnosti ni pri socialnih prispevkih ... Že vlada Janeza Janše je opozarjala, da sta iz obdavčitve izvzeti kar dve tretjini dohodkov v kmetijstvu. Morda bo vlada Boruta Pahorja morala iskati nove prihodke pri virih, kjer davka doslej sploh ni bilo.