Minister Pikalo in rektorji: mladi so že osiromašeni, zdaj bodo še bolj

Ogorčeni so zaradi odvzema sedmih milijonov, ki za univerze med študijskim letom pomenijo velik izpad sredstev.

Objavljeno
10. junij 2014 11.51
Posodobljeno
10. junij 2014 12.00
Kipi pred Univerzo v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v Ljubljani, 21. junija 2013.
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

Štirje rektorji, dr. Ivan Svetlik, dr. Danijel Rebolj, dr. Dragan Marušič in dr. Danilo Zavrtanik, so danes skupaj z ministrom za izobraževanje dr. Jernejem Pikalom izrazili ogorčenje zaradi napovedanega zasega sedmih milijonov evrov.

Po besedah ministra Pikala ta poseg v sredstva najbolj prizadene visoko šolstvo, ki je najbolj finančno podhranjen del šolstva.

Odkar so namreč uvedli bolonjski reformo, se je obseg programov povečal za dvajset odstotkov, sredstva pa za deset odstotkov, zato zeva desetodstotna luknja.

»Moramo se vprašati, kaj je prioriteta te države,« je poudaril minister Pikalo. »Je to razvoj znanja? Inovacije? Prenos dobrih praks? Ali da nenehno krči sredstva. Zaseg sredstev kaže, da o razvoju v prihodnosti ne moremo govoriti.«

Krčenje sredstev za visoko šolstvo po njegovih besedah pomeni siromašenje prihodnosti države. Poudaril je še, da se je v svojem mandatu trudil za stabilnost financiranja, s takimi posegi pa o stabilnosti ne moremo več govoriti.

»Na področju dejavnosti, torej ne na področju materialnih sredstev, so bili odvzeti trije odstotki sredstev. In to v času, ko je bila polovica dejavnosti že opravljenih. S tem mladim nalagamo nesorazmerno breme. V marsičem so že osiromašeni in ne dajemo jim upanja, da bo v prihodnje bolje.«

Mladi so po njegovih besedah prikrajšani na številnih področjih, denimo pri zaposlovanju, in zdaj bodo tudi v visokem šolstvu.

»Naša naloga je, da poskrbimo za vrnitev sredstev,« je poudaril minister.

Dr. Ivan Svetlik, predsednik rektorske konference in rektor Univerze v Ljubljani, pravi, da česa takega ne pomni. »Ne pomnim, da bi s takimi diverzijami prikrajšali visoko šolstvo. Namesto da bi dosegli stabilno financiranje, se niti na proračun ne moremo več zanesti. Zato smo v položaju, ko niti osnovnih programov ne moremo zagotavljati, kaj šele da bi zagotavljali njihovo kakovost.«

Rektor mariborske univerze dr. Danijel Rebolj je poudaril, da takšna dejanja v temeljih zamajajo akademsko skupnost in so zato izjemno škodljiva. »Vsa prizadevanja za spodbujanje inovativnosti so skoraj izničena. Upamo, da bo vladi uspelo popraviti škodo.«

Dr. Draganu Marušiču, rektorju Univerze na Primorskem, je nerazumljivo, da visoko šolstvo in znanost doleti tak udarec. »Za Univerzo na Primorskem tak primanjkljaj pomeni, da bi leto končali s precejšnjim minusom.«

Dr. Danila Zavrtanika, rektorja Univerze v Novi Gorici, pa zanimajo predvsem vsebinski razlogi, zakaj se denar jemlje razvojno najbolj naravnanemu sektorju. »Premikanje denarja po postavkah je po mojem skromnem razumevanju funkcioniranja pravne države rebalans proračuna, ki ga vlada v odhajanju najbrž ne more sprejeti, ker je v odhajanju. Način, kako so se ta sredstva visokemu šolstvu odvzela in bila preložena nekam drugam, je podel.«

Rektorska konferenca bo o zapletu s sredstvi razpravljala v petek.