Minister računa na javnost, nasprotnikov vse več

Ljubljana – »Racionalizacija mreže lokalne samouprave je nujna, logična, racionalna in ima podporo javnosti. Kriza določa spremembe, in če kdaj, potem je zdaj čas za reformo lokalne samouprave,« meni minister za notranje zadeve Gregor Virant. Za reformo potrebuje večino v državnem zboru, ki pa v tem trenutku še ni zagotovljena, tudi v koaliciji ne.

Gregor Virant se bo po potrditvi, ki so mu jo dali predsedniki koalicijski strank, odpravil iskat podporo med koalicijske poslance. »Če se bo izkazalo, da za reformo ne bomo dobili 46 glasov, potem tega projekta ne bomo nadaljevali,« pravi minister za notranje zadeve.

Cilj reforme je močnejša lokalna samouprava, kar bi dosegli s povezanimi občinami, to pa bi povzročilo bolj kakovostne komunalne storitve. Če bi bile občine močnejše, bi bila pomembna posledica tudi učinkoviteje porabljen denar za razvoj na lokalni ravni. Ključni koncept reforme je, da bi določili absolutni kriterij za obstoj posamezne občine 5000 prebivalcev. Tiste z manjšim številom bi se morale povezati z večjo. Pri povezovanju bi poskušali upoštevati voljo ljudi, sledili pa bi principu, da bi se združile tiste občine, ki so bile enotne pred procesom drobljenja. Na podlagi teh kriterijev bi lahko dosegli število 120 občin, meni Virant.

Več denarja za večje občine

Kot pomembno orodje povezovanja poudarja spremenjen sistem financiranja občin oziroma formulo izračuna primerne porabe. »Sedanja formula je zelo naklonjena majhnim občinam, kar je krivično do občin z večjim številom prebivalcev. Sistem želimo spremeniti tako, da bi pri določanju primerne porabe kot pomembno merilo določili število prebivalcev. To bi občine spodbujalo k združevanju, kajti dosedanji model je silil k drobljenju,« pojasnjuje Virant.

Minister pričakuje, da bo projekt racionalizacije mreže lokalne samouprave naletel na velik odpor med župani in političnimi strankami, ki imajo svoje kalkulacije v manjših občinah. Župani, ki bodo »izgubili« občine, se bodo lahko izkazali v večjih občinah, pravi Virant. Po njegovem mnenju tudi ni upravičen očitek, da je projekt usmerjen proti podeželju. »Če se bodo podeželske občine povezale, bodo močnejše v razmerju do Ljubljane,« odgovarja na kritike iz SDS, NSi in SLS.

V SD zadržani

Te tri opozicijske stranke namreč ostro nasprotujejo Virantovemu projektu. Minister pravi, da je reorganizacijo mogoče izvesti do lokalnih volitev prihodnje leto. Posvetovalne referendume bi tako lahko izvedli ob evropskih volitvah maja prihodnje leto. A ključna bo podpora v koaliciji, dodaja, v kateri lahko računa na podporo poslancev DL in PS, medtem ko pričakuje več omahovanja v Desusu in SD.

Vodja poslancev SD Matjaž Han potrjuje, da imajo v njihovi poslanski skupini nekaj pomislekov, čeprav podpirajo reformo lokalne samouprave. V SD si želijo argumentirane razprave, pri tem pa nočejo po nepotrebnem jeziti ljudi. Han dvomi, da je občine mogoče združiti do lokalnih volitev.

Eden večjih poznavalcev lokalne samouprave dr. Stane Vlaj pravi, da je treba predlog ministra Viranta absolutno zavrniti, »ker je nepremišljen, nestrokoven in političen«. Virant po njegovem mnenju ni pojasnil, kako bo prihranil sto milijonov evrov, prav tako da ni bila izdelana nobena analiza. »Takšne reforme lokalne samouprave ni mogoče narediti čez noč, ampak se je je treba lotiti kot na Danskem, kjer je trajala nekaj let, pri čemer so z roko v roki sodelovala vodstva občin in prebivalci, zato so jih uspešno zmanjšali z 275 na 98,« še pravi Vlaj.