Minister Žbogar ostaja »previden optimist«

Samuel Žbogar bo z napredkom v dvostranskem dialogu med Hrvaško in Slovenijo med neformalnim srečanjem zunanjih ministrov Unije, ki se je začelo včeraj v Stockholmu, seznanil predsedujočega kolego Carla Bildta.

Objavljeno
04. september 2009 23.23
Božo Mašanović
Božo Mašanović
Bruselj - Samuel Žbogar »previdno optimistično« presoja možnosti za skorajšnji dogovor s Hrvaško, ki bi omogočil začetek reševanja problema meje in odblokiranje hrvaških pristopnih pogajanj z EU, s sedanjim napredkom v dvostranskem dialogu bo med neformalnim srečanjem zunanjih ministrov Unije, ki se je začelo včeraj v Stockholmu, seznanil predsedujočega kolego Carla Bildta. Po mnenju slovenskega zunanjega ministra, ki se bo zadnjega dne posveta sestal tudi z vodjo hrvaške diplomacije Gordanom Jandrokovićem, so pogovori zdaj že na stopnji, ko mora biti predsedstvo Unije seznanjeno z dogajanjem.

 

Tiha diplomacija pa še ne dopušča razkrivanja podrobnosti dogovarjanja, kajti sogovorniki - po izkušnjah iz mesecev, ko je pri reševanju spora poskušal posredovati komisar za širitev Olli Rehn - ne želijo več sproti obveščati javnosti, da bi tako preprečili pritiske, ki so se takrat pojavljali. Ključni element, ki je omogočil spremembo ozračja v dialogu med prestolnicama, je za Žbogarja sprememba na čelu hrvaške vlade, saj se od takrat »pogovarjamo v popolnoma drugačnem tonu, ustvarjamo boljše razpoloženje, krepimo zaupanje med stranema, kar je v preteklih osmih mesecih manjkalo, to pa je potrebno za vsako rešitev«, je Žbogar izjavil medijem v Stockholmu.

 

Pogovori so torej »odprti in prvič razpravljamo brez cilja, da bi zmagali ali da bi druga stran izgubila, temveč tako, da bi dobili obe«, je še dodal slovenski zunanji minister, saj »vemo, da Hrvaška želi nadaljevati pogajanja, mi želimo začeti reševati vprašanje meje in v tem okviru si prizadevamo najti rešitev«. V skrivnosti dogovarjanja z Zagrebom so posvečeni samo premier Borut Pahor, Žbogar in manjša skupina strokovnjakov. »In želimo, da tako ostane,« je zunanji minister zavrnil razkritje podrobnosti o pogovorih, pri katerih je bil po junijskem srečanju obeh premierov na Trakošćanu dosežen velik napredek.

 

V Stockholmu se je Samuel Žbogar na kratko srečal z dunajskim kolegom Michaelom Spindeleggerjem, vendar sta se zgolj »strinjala, da se ne strinjata« o interpretaciji avstrijske državne pogodbe. Spindelegger je namreč pred kratkim izjavil, da Slovenija ni pravna naslednica ADP, v Ljubljani pa menijo nasprotno. Zunanji minister se je sestal tudi s Francom Frattinijem, tema pogovora pa so bili italijanski načrti za gradnjo plinskega terminala v Žavljah, kar je za Slovenijo nesprejemljivo. O tem problemu naj bi podrobneje govorili na slovensko-italijanskem ministrskem srečanju 9. septembra v Ljubljani, vendar so iz Rima v četrtek zvečer, torej neposredno po odločnem stališču slovenske vlade, sporočili, da bodo srečanje preložili zaradi Frattinijeve zadržanosti. Žbogar je preložitev obžaloval, novi datum sestanka pa bo poskušal uskladiti čim prej.

 

Glavna tema je Afganistan

 

Prvega dne neformalnega zasedanja je iz Afganistana, ki je eden ključnih tem ministrskih razprav, prišla novica, da so med približno 90 mrtvimi ob napadu mednarodnih sil na cisterni z gorivom tudi civilne žrtve. Novi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v izjavi bruseljskim poročevalcem dejal, da so bili v akciji ubiti talibi, dopustil pa je možnost, da so med žrtvami tudi civilisti, zato je na kraj dogodka v pokrajino Kunduz že odpotovala ekipa Natovih preiskovalcev, kajti »afganistansko ljudstvo mora vedeti, da smo ga trdno odločeni zaščititi, zato bomo takoj in dosledno proučili ta incident«.

 

Z zelo neugodno novico je v Stockholm, kamor se zaradi (pred)volilnih obveznosti niso podali nemški minister Frank-Walter Steinmeier, grška zunanja ministrica Dora Bakojanis in Portugalec Luís Amado, dopotoval šef irske diplomacije Micheál Martin. Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki jo je za časnik Irish Times opravil inštitut TNS, je pokazala, da se štiri tedne pred drugim otoškim referendumom zmanjšuje podpora lizbonski pogodbi. Temeljni akt Unije je pripravljeno potrditi 46 odstotkov anketiranih, kar je osem točk manj kot maja, proti novi pogodbi namerava glasovati 29 odstotkov vprašanih (+1). Skrbi vlade v Dublinu, a tudi evropskih, pa vzbuja povečanje deleža neodločenih, teh je zdaj že 25 odstotkov (+7). Predreferendumska kampanja bo še napeta, izid pa negotov.

 

Iz sobotne tiskane izdaje Dela