Minister Žerjav naj ostane

Kot kaže tokratna Delova anketa, naj minister Žerjav še naprej opravlja svoje delo. Zaradi šentviškega predora je sicer ponudil odstop, toda večina je menila, da ga predsednik vlade ne bi smel sprejeti.

Objavljeno
17. avgust 2008 20.56
Marko Pečauer
Marko Pečauer

Ljubljana - Prometni minister Radovan Žerjav naj še naprej opravlja svoje delo. Zaradi šentviškega predora je sicer ponudil svoj odstop, toda predsednik vlade ga ne bi smel sprejeti, je menila večina vprašanih v tokratni ponedeljkovi anketi.

 

Tudi vsa druga vprašanja v tokratni anketi so se nanašala na razne vidike prometne varnosti. Tako večina vprašanih o sebi trdi, da se zaradi novega prometnega zakona v prometu ne vedejo nič drugače kakor prej, enako pa opažajo tudi pri drugih voznikih.

 

Za to, da je šentviški predor ponovno zaprt, je po mnenju večine anketiranih najbolj kriv SCT, najmanj pa prometni minister.

 

Kaj bi najbolj povečalo varnost v prometu?

 

Razmere na slovenskih cestah glede prometne varnosti niso ravno razveseljive. Še vedno veliko ljudi umre v prometnih nesrečah. Prvo vprašanje, ki so ga postavili anketirancem, je bilo, kaj bi po njihovem mnenju najbolj povečalo varnost v prometu. Tu so se anketiranci precej enakomerno odločili za tri od štirih ponujenih odgovorov. Boljše ceste jih je kot najboljši odgovor za povečanje varnosti izbralo 29,7 odstotka, več akcij za ozaveščanje in dvigovanje prometne kulture udeležencev v prometu 29,1 odstotka in povečan nadzor policistov nad dogajanjem v prometu 27,6 odstotka. Mnogo manj anketiranih pa je menilo, da so za večjo varnost potrebne višje kazni za kršenje prometnih predpisov; takih je bilo le 7,9 odstotka.

 

Posebej so pogledali, kaj o teh zadevah pravijo avtomobilski vozniki, torej tisti, ki imajo vozniški izpit in avto tudi vozijo, in kakšno je mnenje preostalih, nevoznikov. Zanimivo je, da se pri prvem vprašanju odgovori prvih in drugih ne razlikujejo bistveno, razen glede višjih prometnih kazni: medtem ko je ta odgovor izbralo le šest odstotkov voznikov, ga je med nevozniki kar 18 odstotkov.

 

Maja je začel veljati nov zakon o cestnem prometu. Po treh mesecih je že čas za prvo oceno tega, kaj nam je prinesel. Na vprašanje, kaj menijo o novem zakonu, je 41,7 odstotka vprašanih odgovorilo, da je prestrog, 38,8 odstotka pa, da je ustrezen. Precej manjši delež, 13,6 odstotka, jih je odgovorilo, da je zakon še premalo strog.

 

Pri tem vprašanju so razlike med vozniki in nevozniki precejšnje. Nevozniki zagovarjajo več strogosti, saj je delež teh, ki menijo, da je zakon prestrog, precej manjši (23 odstotkov) kot med vozniki, delež onih, ki pravijo da je premalo strog, pa večji (tudi 23 odstotkov).

 

Koliko je novi zakon vplival na vedenje ljudi? Kot kaže, ne pretirano. Da se po njegovem sprejetju sami obnašajo bolj odgovorno, je odgovorilo 33,5 odstotka anketiranih, da se obnašajo enako kot prej, pa 65,9 odstotka. Vedenje drugih ljudi po sprejetju novega zakona je 29,2 odstotka anketiranih ocenilo kot bolj odgovorno, pretežni večini, 66,7 odstotka, pa se zdi enako kot prej.

 

In zdaj k šentviškemu predoru. Kdo je najbolj odgovoren, da je ponovno zaprt? Skoraj polovica vprašanih, 45,3 odstotka, jih glavno krivdo pripisuje izvajalcu gradnje SCT. Četrtina, 25,2 odstotka, glavnega krivca vidi v nadzornikih, preostali odgovori pa so dobili majhne deleže: Dars 6,7 odstotka, angleški podizvajalec Ceramicoat 4,7 odstotka in prometni minister 1,8 odstotka.

 

Več v ponedeljkovi izdaji Dela